Afganistanska družba je tako na talibanski kot na mudžahedinski strani kruta in neusmiljena. Ker verjamejo, da so vsi nemuslimani pogani, jih je moč brez greha ubiti ali oropati.
Za Afganistance ni nečastno pustiti umirajočega kristjana na cesti, če nima denarja s katerim bi plačal pomoč ali uslugo. Na vse tuje novinarje gledajo kot na kristjane, torej kot pogane, ki ne častijo Allaha in jih je zato dovoljeno oropati do zadnjega dolarja.
Kljub temu, da najbogatejši bežijo kot v razvito in zahodno Evropo, odkrito priznajo, da sovražijo Zahod in tukajšnje običaje. Evropa jim je privlačna samo zato, ker upajo da bodo čez noč obogateli in ob vrnitvi domov z denarjem prevzeli voditeljsko mesto v svojem plemenu.
Družba je neusmiljena tudi do žensk. V odkritih pogovorih so nam Afganistanci dejali, da so ženske namenjene rojevanju otrok in pospravljanju domov. So brez vseh pravic, ne smejo izražati svojega mnenja in vedno morajo poslušati svojega moža. V primeru, da delo ni dobro opravljeno velja pravilo, da moški pretepe žensko kot neposlušnega otroka.
Z 12-imi leti morajo deklice prekriti svoj obraz, videti se ne smejo niti oči. Ljubezni med moškim in žensko ne poznajo. Vse poroke brez izjem so vnaprej dogovorjene med starši, za nevesto pa je potrebno plačati od 1000 dolarjev naprej. Ženska, ki bi stopila na ulico z odkritim obrazom, bi jo moški kot prostitutko kamenjali ali bičali.
Le redkim ženskam sedaj mudžahedini dovolijo, da delajo v bolnicah. Ostale ženske ostajajo zaprte med štiri stene. Več pravic od žensk imajo celo otroci. Ti morajo že od svojega zgodnjega delati do 12 ur na dan.
Jabal Sarač severno od Kabula je popolnoma enako kateremu koli afganistanskemu mestu. V številnih obrtnih delavnicah na ulicah so v glavnem zaposleni otroci. Kljub temu, da želijo Afganistanci predstaviti svetovni javnosti kot da skrbijo za izobraževanje, tam pravih šol ni. Otroci vsak dan trdo delajo ali prosjačijo za svoj kruh. Šolo obiskujejo le dvakrat na teden po dve uri, kjer se morajo učiti branja Korana.
Afganistanci na otroke še vedno gledajo kot na brezplačno delovno silo, saj ti otroci za svoje delo dobijo samo hrano. Za Afganistance takšna družbena pravila niso kruta, ampak dana od boga.
