Slovenija

Premalo zdravnikov, vse več debelih in preveč samomorov

Bruselj, 03. 12. 2014 16.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Življenjska doba se v Evropi še naprej daljša, Slovenija je rahlo nad povprečjem, kaže poročilo, ki so ga pripravili v Bruslju. Poročilo Slovenijo med drugim izpostavlja še med državami z najvišjo ravnjo samomorov, obenem pa med državami z najnižjo stopnjo smrtnosti med novorojenčki.

Poročilo z naslovom Pregled zdravstva: Evropa 2014 predstavlja najnovejše podatke o zdravstvenem stanju, dejavnikih tveganj za zdravje in dostopu do zdravstvene oskrbe v vseh državah članicah EU, poleg njih pa še v Črni gori, Makedoniji, Srbiji, Turčiji, Islandiji, Norveški in Švici. Gre za skupno poročilo Organizacije za ekonomske sodelovanje in razvoj v Evropi (OECD) in Evropske komisije.

V EU se pričakovana življenjska doba še naprej daljša, kaže poročilo, ki so ga danes predstavili v Bruslju. Med ključnimi ugotovitvami izpostavljajo nadaljnje podaljševanje pričakovane življenjske dobe, ki je trenutno 79,2 leta, kar je 5,1 leta več kot leta 1990. Za ženske znaša 82,2 leta, za moške pa 76,1 leta. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba 80,3 leta – za ženske 83,3 leta, za moške pa 77,1 leta.

Kljub temu opozarjajo, da razlike med državami članicami ostajajo velike: med državami z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo (Španija, Italija in Francija) in tistimi z najkrajšimi (Litva, Latvija, Bolgarija in Romunija) znaša 8,4 leta.

Izdatki za zdravstvo ostajajo skrčeni

Evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis in generalni sekretar OECD Angel Gurria sta kot izjemno pomembne izpostavila tudi ugotovitve glede izdatkov držav za zdravstvo, saj so ti v številnih evropskih državah skrčeni kljub temu, da Evropa izhaja iz krize.

Povprečni izdatki za zdravstvo so v EU leta 2012 tako znašali 8,7 odstotka BDP. Od leta 2009 do 2012 so se upoštevaje inflacijo v povprečju znižali za 0,6 odstotka letno, v Sloveniji za 0,5 odstotka. Temu sta med drugim botrovala zmanjševanje števila zdravstvenih delavcev in zniževanje plač.

Število zdravnikov v Sloveniji med najnižjimi v Evropi

Od leta 2000 se je število zdravnikov glede na število prebivalcev sicer povišalo v vseh državah članicah EU razen v Franciji, kjer pa je ostalo stabilno. Povprečje je 3,4 zdravnika na 1000 prebivalcev. V Sloveniji je število zdravnikov med najnižjimi v Evropi in znaša 2,5 zdravnika na 1000 prebivalcev. Manj jih imajo le še v Romuniji in na Poljskem.

Vse več debelih

Kar 53 odstotkov odraslih se spopada z debelostjo.
Kar 53 odstotkov odraslih se spopada z debelostjo. FOTO: Thinkstock

Andriukaitis in Gurria sta izmed ugotovitev obsežnega poročila med drugim izpostavila še vse več primerov prekomerne teže in debelosti v EU. S tovrstnimi težavami se danes spopada 53 odstotkov odraslih. Slovenija je ena izmed redkih držav z veliko razliko glede tega med ženskami in moškimi – debelosti je veliko več med moškimi kot ženskami.

V Sloveniji veliko samomorov

Poročilo Slovenijo med drugim izpostavlja še med državami z najvišjo ravnjo samomorov, obenem pa med državami z najnižjo stopnjo smrtnosti med novorojenčki. Slovenija je na tem področju izmed vseh držav dosegla največji napredek – od leta 1970 do 2012 se je delež zmanjšal za 7,1 odstotka in trenutno znaša 1,6 smrtnih primerov na 1000 novorojenčkov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (18)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Trollka
03. 12. 2014 17.40
+18
Evropski sistem se bo moral spremenit. Sedanji model je ustvarjen na podlagi rasti prebivalstva, kjer ima graf obliko piramide - malo starostnikov, veliko mladih, veliko zaposlenih. Sedaj je pa delež starostnikov očitno previsok, število mladih pa pada - oblika žare. Vedno več delovno neaktivnih državljanov zahteva visoko vzdrževanje, ki pa mu ga aktivni s plačevanjem prispevkov nebodo mogli več sledit. Potrebno bo uvest 3-4 izmene po 6 ur. Na tak način bi blo več delovnih mest, ljudje bi zaradi dela 30 ur/teden bili produktivnejši in bolj spočiti, podjetja bi naredila več izdelkov pa tudi več prispevkov bi prišlo v državno blagajno. Plače bi pa mogle ostati enake ali celo višje, na žalost vseh lastnikov in podjetnikov, ki kujejo enormne dobičke na račun 600 evrskih plač. Z višjimi plačami in krajšim delovnikom bi se tudi dvignila kvaliteta življenja, bilo bi posledično manj debelih ljudi in manj zdravstvenih stroškov.
cvitko123
03. 12. 2014 18.51
-1
"Plače bi pa mogle ostati enake" -ja, od kje naj pa dobijo denar, že tako zdaj komaj poslujejo, kaj bo šele, ko boš za 25% dobival enake place?
civitasstain@gmail.com
03. 12. 2014 18.53
+1
Trolik. nekaj imaš prav, samo če ni ni! Ozri se malo naokrog, pa si oglej otroke in mladino. Na vsakem koncu se telefonira, pa ne na kratko! To porabi mnogo denarja. Pejt v trgovino za otroke! Kupuje se na veliko, pol se pa proč meče. Avte vozijo ljudje, neprimerne. njihovemu standartu! Kdo še gre na avtobus? Jaz tudi ne! Ampak, problem je torej tudi v naši družbi, ki se ne more nekaj odpovedat. Včasih, če denarja ni bilo, niso kupi!
Uporabnik1157180
03. 12. 2014 17.22
+12
s samomori je pa tko .... če ne zdržiš pritiskov neoliberalnega kapitalizma s prizvokom slovenskega tovariškega kapitalizma ... skupaj mešanica skropucalo od države potem če nisi mlad pa iznajdljiv ti ostane samo še životarjenje, alkoholizem, psihiatrične tablete ali pač samomor.
civitasstain@gmail.com
03. 12. 2014 18.55
-4
Bedarija! Sam si svojega življenja krojač, ne drugi!
tepee
03. 12. 2014 16.44
+3
največ je debelih žensk
Grremlin
03. 12. 2014 17.06
-4
Grremlin
03. 12. 2014 17.07
-2
Grremlin
03. 12. 2014 17.07
-2
civitasstain@gmail.com
03. 12. 2014 18.40