Vsako jutro nov zastoj in gneča. Kako dolgo pa traja vaša pot v službo?

Današnji posnetki kažejo, da so vozniki na štajerski avtocesti od Krtine proti Ljubljani najprej stali v približno 10-kilometrski koloni. Ta se je še podaljšala, ko se je nekaj pred osmo uro pri Lukovici zgodila tudi manjša prometna nesreča. Precejšnja gneča je bila tudi na vzporednih cestah, torej na stari cesti od Domžal proti Ljubljani, nič bistveno bolje pa ni bilo niti z Dolenjske smeri proti Ljubljani, kjer se je tudi danes promet zgostil pri Grosupljem.

In takšne kolone, v katerih pred Ljubljano stojimo domala vsako jutro, imajo svoje razloge. Eden najpomembnejših pa: država je kljub dolgoletnim obljubam o decentralizaciji še zmeraj močno centralizirana. Ljudje pa si iščejo kruh tam, kjer je - torej v Ljubljani. Vsak dan se jih namreč s pomurskega, štajerskega, koroškega, dolenjskega, belokranjskega, gorenjskega in primorskega konca na delo v prestolnico pripelje kar 90 tisoč. Če k temu prištejemo še tiste, ki se pripeljejo iz okolice Ljubljane, pa je ta številka še bistveno višja.

Takšna centralizacija, ki se le še stopnjuje, pelje ostale dele Slovenije, sploh vzhod, v propad, opozarja Boštjan Brezovnik, vodja skupine za vzpostavitev pokrajin. "Seveda, ker v lokalnem okolju ne bo smiselno odpirati vrtcev, šol, domov za starostnike in tako naprej. Hkrati pa bo v Ljubljani izrazito velik pritisk dnevnih migracij, pritisk na stanovanja in bo dejansko to v osnovi dražilo tudi bivanje Ljubljančank in Ljubljančanov."

Sicer kakovostnejše življenje v Ljubljani bo za marsikoga slej kot prej postalo predrago, dnevni delovni migranti pa lahko na kakovost življenja pozabijo. "Če posameznik porabi dve, tri ali celo več ur samo za pot, da migrirajo in da pridejo do svojega delovnega mesta, je v vsakem primeru to velika škoda za razvoj družine, normalnega socialnega družinskega okolja in seveda to tudi bistveno vpliva na družinska življenja in pa na razvoj otrok, ki so za nas najpomembnejši," pojasnjuje Brezovnik.  

In kaj pravijo številke. Največ delovnih migrantov se v Ljubljano vozi z jugovzhodne Slovenije, kar 12 tisoč. Dobrih 11 tisoč iz Savinjske regije, sledi Podravska regija, skoraj 10 tisoč vsak dan, in Zasavska 9.600. Skupaj kar 90.800 ljudi. Temu trendu sledijo tudi mladi. Ljubljanska univerza je polna, Primorska 80-odstotno zasedena, Mariborska pa ima skoraj polovico razpisanih mest prostih, opozarja.

"Ker se ne odločajo za študij v lokalnem okolju, recimo na področju Štajerske, predvsem zato, ker vedo, da za njih na tem območju  mogoče ne bo prihodnosti. Skrajni čas, pravi, da se z uvedbo pokrajin ta izrazita centralizacija konča. Sicer se nam vsem slabo piše," zaključi Brezovnik.