Balkanska raziskovalna mreža BiH (BIRN BiH) je raziskala, kje so danes glavni snovalci in izvajalci genocida v Srebrenici. Ugotovili so, da so mnogi kazni že odslužili in se vrnili v "normalno" življenje. Večina živi na relaciji Bosna in Hercegovina – Srbija, nekateri celo v Srebrenici, kjer jih svojci žrtev in posiljene ženske gledajo vsak dan. Nekateri pa so po izpustitvi iz zapora dobili novo identiteto.
Mladić prestaja dosmrtno zaporno kazen
Čeprav je bilo na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi genocida v Srebrenici obsojenih 16 posameznikov, je najbolj odmevala razsodba nekdanjemu poveljniku vojske bosanskih Srbov Ratku Mladiću. 22. novembra lani so ga sodniki spoznali za krivega genocida v Srebrenici ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med obleganjem Sarajeva, zajetja opazovalcev za talce ter drugih zločinov med vojno v BiH. Obsojen je na dosmrtno zaporno kazen. Mladić se je med branjem razsodbe razburil, zato so ga odstranili iz sodne dvorane.
Na dosmrtno zaporno kazen je haaško sodišče obsodilo tudi Vujadina Popovića, podpolkovnika VRS.
Karadžića obsodili na 40 let zapora
Proti Radovanu Karadžiću je haaško sodišče že leta 1996 vložilo obtožnico za zločine proti človeštvu, med drugim tudi za genocid v Srebrenici. Prvi predsednik bosanskih Srbov se je kar 12 let uspešno skrival in izogibal aretaciji. ZDA so za njegovo aretacijo ponudile pet milijonov dolarjev, prijele pa so ga srbske varnostne službe 21. julija 2008 v Beogradu. Tam je živel pod novo identiteto Dragana Dabića in se je ukvarjal z alternativno medicino.
24. marca 2016 ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici in vojne zločine med vojno v Bosni in Hercegovini. Kazen trenutno prestaja v Scheveningenu.
Krstića v zaporu pretepli
Radislav Krstić je bil prvi, ki ga je sodišče v Haagu spoznalo za krivega genocida v Srebrenici in ga obsodilo na 46 let zapora, kasneje pa so mu kazen skrajšali na 35 let zapora. Leta 2004 so ga prestajanje kazni napotili v Veliko Britanijo, ker pa so tam zaporniki z njim fizično obračunavali, so ga nato prestavili v zapor na Poljskem. Tri zapornike, sicer muslimanske veroizpovedi, ki so ga napadli, pa so obsodili na dosmrtni zapor s preizkusno dobo.
Trem odobrili spremembo identitete
Trije, ki so jim sodili na haaškem sodišču, so po odsluženi kazni dobili zaščito in so jim spremenili identiteto, je poročal Detektor.ba. Med njimi je Dražen Erdemović, ki je priznal, da je kot pripadnik vojske bosanskih Srbov (VRS) sodeloval pri streljanju več kot 1000 Bošnjakov iz Srebrenice v Branjevem v občini Zvornik leta 1995. Na sodišču je povedal, da je streljanje Srebreničanov trajalo šest ur. Petletno kazen je odslužil pred 18 leti. Danes, po poročanju Detektor.ba, živi v eni od evropskih držav. Erdemović je bil sicer tudi priča obrambe na sojenju Ratku Mladiću, glavnemu krvniku Srebrenice.
Po odsluženi kazni je sodišče odobrilo delno spremembo identitete tudi Momirju Nikoliću. Nikolić je edini, ki je priznal, da je sodeloval v genocidu v Srebrenici oziroma pri izvedbi sistemskega ubijanja okoli 7000 Bošnjakov ter deportaciji žensk in otrok. 2. decembra 2003 so ga obsodili na 27 let zapora, po pritožbi so mu 8. marca 2006 kazen znižali na 20 let zapora. Vendar pa so ga pred štirimi leti predčasno po 12 letih (zaprt je bil od začetka sojenja leta 2002) izpustili iz zapora na Finskem. Delna sprememba identitete pomeni, da uporablja zunaj BiH in Srbije drugo ime in priimek. Nikolić, ki je zdaj upokojen, živi na relaciji Srbija – BiH – Švedska. Pogosto prihaja na obisk v Bratunac, kjer živi njegova mama. Piše knjige o dogajanju v Srebrenici in razpadu Jugoslavije. Je eden tistih zločincev, ki ga žrtve pogosto srečujejo v krajih, kjer se je zgodil pokol.
Identiteto je spremenil tudi Dragan Obrenović. Kot nekdanji načelnik štaba in namestnik komandanta 1. Zvorniške pehotne brigade Drinskega korpusa VRS je bil obsojen na 17 let zapora. Kazen je odslužil na Norveškem, po izpustitvi iz zpora pa se je z družino preselil v tujino.
Prejemajo vojaško pokojnino
Kazen, ki jim jo je izreklo haaško sodišče, so prestali tudi Ljubomir Borovčanin, Vinko Pandurević, Vidoje Blagojević in Dragan Jokić.
Ljubomir Borovčanin, nekdanji namestnik komandirja posebne brigade srbske vojske, je bil obsojen na 17 let zapora. Kazen je prestajal na Danskem, na prostost pa so ga izpustili pred dvema letoma. Po izpustitvi iz zapora se je vrnil v Bijeljino, kjer so mu svojci in nekdanji sovojaki pripravili topel sprejem. Živi upokojensko življenje z ženo in otroci.
Vinko Pandurević je nekdanji oficir VRS, ki je bil obsojen na 13 let zapora za zločine v Srebrenici. Tudi njega so predčasno izpustili iz zapora in je na prostosti od leta 2015. Istega leta so mu v Višegradu srbske občinske oblasti podelile najvišje občinsko odlikovanje. Živi v Beogradu z ženo in sinovi, je član Kluba generalov in admiralov Srbije. Napisal je knjigo o svojih izkušnjah v Haagu, pa tudi nekaj knjig o vojnah na območju nekdanje Jugoslavije. Še danes zanika, da se je v Srebrenici zgodil genocid, prepričan je, da je med vojno ravnal prav. Je predavatelj in bi se želel zaposliti na fakulteti, a kot pravi, zaradi svoje preteklosti ne more dobiti tovrstne zaposlitve.
Vidoje Blagojević je bil obsojen na 15 let zapora. Kazen je prestajal na Norveškem, zdaj pa živi v Banja Luki. Prejema vojaško pokojnino.
Dragan Jokić je dobil devet let zapora, kazen je prestal v Avstriji, trenutno pa z družino živi v Zvorniku. Tudi on prejema vojaško pokojnino za čin podpolkovnika.
Štirje obsojenci že pokojni
Štirije obsojeni vojni zločinci so umrli še preden so odslužili svojo kazen. Med njimi je Drago Nikolić, ki je bil obsojen na 35 let zapora. Umrl je medtem ko je bil začasno izpuščen na prostost. Ljubiša Beara je umrl preden so ga napotili na prestajanje dosmrtne kazni, na katero je bil obsojen zaradi sodelovanja v genocidu v Srebrenici. Tudi Zdravko Tolimir je umrl, ko je bil v priporu na haaškem sodišču medtem ko je čakal na napotitev na prestajanje dosmrtne kazni. Milan Gvero, ki so ga obsodili na petletno zaporno kazen, pa je umrl še preden jo je prestal.
Kaj je z obsojenimi v BiH?
Sodišče Bosne in Hercegovine je za zločine v Srebrenici obsodilo Vasa Todorovića, Marka Boškića, Milivoja Ćirkovića, Zorana Kušića in Mladena Blagojevića. Vsi so kazni že prestali in so na prostosti. Todorović, nekdanji pripadnik Posebne enote policije Šekovići, ki je bil obsojen na šest let zapora, živi na območju Bratunca. Nekdanji pripadnik Vojaške policije Bratunške brigade VRS Blagojević se je po odsluženi sedemletni zaporni kazni vrnil v ZDA, kamor se je zatekel po vojni.
Na več kot 30 let zapora pa je sodišče v BiH obsodilo Franca Kosa, Slovenca, ki se je v času vojne v BiH kot plačanec boril na srbski strani, Zorana Goronjo in Stanka Kojića, ki trenutno kazni še prestajajo. Milorad Trbić, ki ga je sodišče v BiH kot edinega obsodilo za genocid, prestaja 20-letno zaporno kazen.
A v enem najhujših vojnih zločinov po drugi svetovni vojni, ko so v enem dnevu pobili 8372 Bošnjakov, še več pa jih deportirali iz Srebrenice in okoliških krajev, je sodelovalo veliko več kot nekaj več kot 40 obsojencev. "Ves čas v Srebrenici srečujem zločince. Okoli 400 tistih, ki so na kakršen koli način sodelovali v genocidu, dela na policiji in v državnih inštitucijah. Imamo seznam imen teh ljudi. Nekateri so celo profesorji na fakultetah. Družine nikoli ne bodo dočakale pravice. Žrtve s takšnimi stvarmi ne morejo biti zadovoljne niti jim ne more biti vseeno," je lani za Detektor.ba povedala Hajra Ćatić, predsednica Združenja "Matere Srebrenice".
