Glede na ugotovitve komisije, ki je pod vodstvom nekdanjega vodje ameriških zveznih rezerv Paula Volckerja preučevala nepravilnosti v programu Nafta za hrano, naj bi kar polovica od 4500 podjetij, ki so v okviru omenjenega programa ZN poslovala z Irakom, Bagdadu plačevala nezakonite dodatke za nakup nafte ali podkupnine za pogodbe o nabavi humanitarne pomoči.
Preiskovalci so ugotovili, da so podjetja in posamezniki iz 66 držav plačevali nezakonite podkupnine na različne načine, tisti, ki so plačevali nezakonite dodatke za nakup nafte, pa so prihajali iz 40 držav.
Vodilna evropska podjetja so podkupovala
Volckerjevo poročilo med tistimi, ki so se okorišlai s programom Nafta za hrano, navaja številna ugledna evropska podjetja. V nečedne posle naj bi tako bili vpleteni DaimlerChrysler AG, Siemens, Weir Group in Volvo.
Kritika leti tudi na Varnostni svet
V poročilu komisija ostro kritizira sekretariat in Varnostni svet ZN, ker nista nadzirala programa in tako dopustila ustanovitev lažnih podjetij in mednarodnih trgovinskih koncernov, ki so plačevali nezakonite provizije.
Irak, ki je lahko sam izbiral kupce za nafto, naj bi se v poznih 90. letih minulega stoletja odločil, da ne bo izbiral podjetij iz ZDA, Velike Britanije in Japonske, ker so te države nasprotovale odpravi sankcij proti Iraku. Hkrati je pri pogodbah dajal prednost Franciji, Rusiji in Kitajski, ki so bile naklonjene odpravi sankcij in so tudi stalne članice VS ZN.
Program ZN Nafta za hrano, ki je bil vreden 64 milijard ameriških dolarjev, spada med največje mednarodne humanitarne operacije, potekal pa je od leta 1996 do 2003.
