V Kirgiziji so se danes zaprla volišča, na katerih so volili naslednika prvega voditelja države po razpadu Sovjetske zveze, Askarja Akajeva, ki je moral marca po ljudski vstaji sestopiti z oblasti. Po podatkih vzporednih volitev treh kirgizijskih organizacij je pričakovano zmagal začasni predsednik Kurmanbek Bakijev, ki naj bi prejel 88 odstotkov glasov.
Bakijev je, sodeč po rezultatih vzporednih volitev, zmagal z veliko prednostjo. Kandidat na drugem mestu je prejel le 4,6 odstotka glasov. Vzporedne volitve so izvajali v prvih devetih urah po odprtju volišč, zato rezultati ne vsebujejo glasov zadnjih petih ur.
Volitve so potekale mirno, volilna udeležba je bila visoka
Dobrih 2,6 milijona volilnih upravičencev je lahko svoj glas za novega kirgizijskega predsednika oddalo na okoli 2200 voliščih. Zaradi vročinskega vala z več kot 40 stopinjami Celzija se je večina prebivalcev mest umaknila v hladnejše gorate predele, zato so se oblasti bale nizke volilne udeležbe. A je že do 18. ure po lokalnem času na volišča prišlo 53 odstotkov volilnih upravičencev, zato je osrednja volilna komisija volitve razglasila za veljavne. Za veljavnost volitev je bila potrebna najmanj 50-odstotna udeležba.
Po navedbah opazovalcev Skupnosti neodvisnih držav (SND) so volitve potekale mirno. Nekateri so se sicer pritožili nad kvaliteto seznamov volilnih upravičencev, vendar pa to naj ne bi vplivalo na volilne rezultate.
Eden od šestih predsedniških kandidatov, ki ni imel možnosti za zmago, naj bi se pritožil, da so v Biškeku silili ljudi na volišča, tako da so jih za avtobusi pobirali na domu in jih peljali na volišča.
Mednarodna skupnost in tudi politiki v Kirgizistanu so opozarjali, da bi lahko na dan volitev prišlo do vnovičnih nemirov in protestov, ki bi državo potisnili v še večjo nestabilnost. Opozarjali so predvsem na možnost ponovitve nemirov 17. junija, ko se je nekaj tisoč protestnikov spopadlo s policijo, ker volilna komisija ni potrdila kandidature njihovemu kandidatu.
Nekdanji predsednik Askar Akajev je bil strmoglavljen marca po nemirih, ki so izbruhnili po glasnih kritikah o nepravilnostih na parlamentarnih volitvah 27. februarja. Po drugem krogu 13. marca, na katerem je z veliko večino zmagala stranka Akajeva, so v državi izbruhnili protesti opozicije, Akajev pa se je nato umaknil v Rusijo in odstopil.
Bakijev, nekdanji električar in predsednik vlade pod Akajevom, se je na predsedniški položaj povzpel po nemirih 24. marca, ko so protestniki zasedli sedež vlade v Biškeku, predsednik Akajev pa je pobegnil. Bakijev je postal začasni predsednik, v državo pa se je vrnil red, čeprav je občasno še vedno nemirno.
