Na Hrvaškem je 4,4 milijona volivcev v drugem krogu na 155 voliščih v 50 državah izbiralo novega predsednika države med sedanjim predsednikom Stipetom Mesićem in kandidatko vladajoče stranke HDZ Jadranko Kosor.
Po rezultatih vzporednih volitev je 71-letni Mesić svoj drugi mandat zanesljivo osvojil. Po rezultatih agencije Puls je Mesić osvojil 70,85 odstotkov glasov, njegova 51-letna protikandidatka in podpredsednica vlade, pristojna za družine in vojne veterane, pa je osvojila 29,15 odstotkov. Pri agenciji GfK pa so Mesiću prisodili 71 odstotkov, Kosorjevi pa 25,5 odstotkov, medtem ko je bilo 3,5 odstotka volilnih lističev neveljavnih. Ti rezultati so podani na podlagi podatkov do 17. ure, v njih pa niso upoštevani glasovi iz BiH. Obe agenciji sta uporabili vzorec večji od 20.000 oseb.
Nizka volilna udeležba
Do 16. ure je svoj glas oddalo 39,84 odstotkov volilnih upravičencev, kar je za dva odstotka manj kot v prvem krogu. Tokratna udeležba je manjša tudi od volitev leta 2000, ko se je do 16. ure volitev udeležilo 51,7 odstotka volivcev. Tako kot v prvem krogu pred petnajstimi dnevi, je največ volivcev svoj glas oddalo v Varaždinski občini (preko 48 odstotkov) in v kraju Čakovac (52,85 odstotkov). Najslabšo udeležbo beležijo v Vukovarsko-sremski občini (29,42 odstotkov). V Zagrebu je do 16. ure svoj glas oddalo 42,5 odstotkov upravičencev, kar je za 2,6 odstotka manj kot v prvem krogu. V tujini pa je odziv volivcev večji kot v prvem krogu. Tako naj bi v Mostarju svoj glas oddalo do trikrat več volivcev kot v prvem krogu. Svoje glasove so lahko oddali tudi hrvaški državljani, ki živijo v Sloveniji. Kot so sporočili iz hrvaškega veleposlaništva v Ljubljani, je glasovalo 375 volivcev. To je bolje kot prvem krogu 2. januarja, ko se je volitev v Ljubljani udeležilo 266 hrvaških državljanov.
Kršitve volilnega molka
Drugi krog volitev, ki ga je spremljalo 1000 opazovalcev nevladne organizacije Gong, je na večini volišč potekal demokratično. Gong je sicer poročal tudi o kršitvah, ki so se nanašale na umik plakatov Jadranke Kosor v Zagrebu, Trogirju in Osijeku, ponekod volilne skrinjice niso bile zapečatene, kar so odkrili v Splitu in Opatiji. Na volilnem mestu v kraju Prozor-Rami naj bi bila volilna komisija sestavljena izključno iz ene same stranke. Gong je do 10. ure prejel tudi okoli 100 pritožb glede kršitve volilnega molka. Poročali so o tem, da so prebivalci po vsej Hrvaški dobili SMS sporočila, v katerih jih pozivajo, naj na volilnih lističih obkrožijo Jadranko Kosor. V Mihotiću in v Bjelovarju so preko noči in zgodaj zjutraj lepili plakate Kosorjeve, na Reki, Vinkovcih in Osijeku pa so prebivalci preko noči prejeli lističe, na katerih je zapisano zakaj glasovati za Kosorjevo in ne za njenega protikandidata. Na volišču na Reki pa je neki vinjeni volivec žalil člane volilnega odbora, ki so zato morali poklicati na pomoč policijo.
Prve predsedniške volitve po smrti Tuđmana
V prvem krogu volitev je Mesić gladko premagal vse ostale kandidate, vendar mu je za zmago zmanjkal slab odstotek glasov. Prejel je 49 odstotkov vseh glasov, Kosorjeva pa je z dobrimi 20 odstotki zasedla drugo mesto.
Zadnje predsedniške volitve na Hrvaškem so bile 24. januarja 2000 po smrti prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, ki je državo vodil od njene neodvisnosti leta 1991 do svoje smrti decembra 1999. V drugi krog 7. februarja 2000 sta se uvrstila Mesić kot kandidat HNS in Dražen Budiša kot kandidat Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS). Zmagal je Mesić s 56 odstotki glasov in 18. februarja 2000 prisegel kot drugi predsednik neodvisne Hrvaške.
Na tokratnem prvem krogu volitev 2. januarja pa je sodelovalo rekordnih 13 kandidatov, med katerimi so bile prvič tudi tri kandidatke. Ker nobeden od kandidatov ni prejel potrebnih 50 odstotkov vseh glasov, je bil za 16. januar razpisan drugi krog volitev, v katerega sta se uvrstila kandidata, ki sta 2. januarja zbrala največ glasov.
Nasprotnika s podobnimi stališči
Čeprav sta se v končnici kampanje Mesić in Kosorjeva poskušala prikazati kot ostra nasprotnika, so njuna neposredna soočenja pokazala, da imata podobna stališča o glavnih političnih temah: oba zagovarjata čimprejšnji vstop Hrvaške v Evropsko unijo; strinjata se, da bi morali hrvaške pogajalce izbrati na podlagi strokovnih in ne političnih kriterijev; ne podpirata odhoda hrvaških vojakov v Irak; menita, da je povečanje izvoznega gospodarstva strateški interes Hrvaške in podpirata vstop Hrvaške v Nato.