Zmaga za Johnsona, hud poraz Corbynove socialistične vizije, konec Faragea

Na drugem mestu so končali laburisti Jeremyja Corbyna, le 203 poslanci, kolikor se jih jih obeta trenutno, so za stranko precej hud udarec.

Brez sedeža je ostala vodja četrto uvrščenih liberalnih demokratov Jo Swinson, ki ni skrivala razočaranja nad rezultatom volitev, ki da povzročajo "grozo in zaprepadenost". Liberalnim demokratom se sicer obeta vsaj 11 mandatov, osem pa severnoirskim unionistom (DUP).

Boris Johnson, ki je med enim od nenavadnejših dejanj med kampanjo z delovnim strojem zapeljal skozi simbolično steno, je - vzhičen zaradi dobrega rezultata - dejal, da bodo zdaj zagotovo izpeljali brexit. Odhod Velike Britanije iz EU je bil glavni poudarek njegove kampanje - obljubil ga je do konca januarja in nasprotnika Corbyna okrcal, da "nima svojega načrta", očitam mu je tudi, da v to, kar govori o brexitu, še sam ne verjame.

Sturgeonova je sicer po zadnjem soočenju dejala, da sta tako Corbyn kot Johnson "moža brez vizije", ki si ne zaslužita premierskega stolčka. In tudi marsikateri Britanec je te dni - po poročanju britanskih medijev - razmišljal, da so to pravzaprav volitve, kjer se odloča med slabimi možnostmi, potem ko se britanska politika že leta nahaja v krču, ki se osredotoča na brexit, medtem ko javnost skrbi razpadajoč zdravstveni sistem, vprašanje migracij in velik posrast nasilja, še posebej števila žrtev napadov z noži in kemikalijami v prestolnici.

Johnson se je sicer na Twitterju že zahvalil vsem, ki so šli na volitve in glasovali. Pri laburistih pa naj bi bili zmernejši politiki precej zadovoljni s koncem "Corbynove ere".

Negotova ostaja usoda vodje liberalnih demokratov Swinsonove, ki meni, da bo Britance šele po volitvah zadel "šok tega rezultata". Ponovila je, da ostajajo zavezani svojim vrednotam kot so odprtost, poštenost in vključenost. Vsaj ko gre za slednjo postavko, je imela Swinsonova pred volitvami nekaj težav s kritiki, prepričanimi, da je šla vključenost predaleč, potem ko je eno kot prioritet izpostavila boj za pravice nebinarnih oseb na način, da so to okrcali celo nekateri transspolni aktivisti. Eden izmed njih je dejal, da ima Swinsonova "težave z biologijo".

Po objavi prvih rezultatov se je okrepila vrednost britanskega funta, Borisu Johnsonu pa je k zmagi med prvimi čestital ameriški predsednik Donald Trump.

Čestital mu je tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Ta je ob tem izrazil upanje upanje, da bo britanski parlament čim prej glasoval o izstopnem dogovoru z Evropsko unijo. K temu pa dodal, da so v Bruslju pripravljeni na pogajanja o trgovinskem dogovoru med unijo in Otokom po brexitu.

"Konec" Faragea

Eden največjih poražencev volitev pa je nedvomno Nigel Farage. Njegova "brexitska stranka" je povsem pogorela. Še pred začetkom kampanje je Borisu Johnsonu ponujal, da ga javno podpre, a se na koncu to sodelovanje ni zgodilo, niti ni bilo pričakovano, saj konservativci že desetletja niso sklepali predvolilnih zavezništev. Jezni Farage je nato na račun Johnsona izrekel nekaj pikrih opazk.

Brexitska stranka nato v kampanji ni našla zagona, več kandidatov je izstopilo iz tekme, ko so ugotovili, v katero smer pelje vlak. Tudi Farage, katerega stil vodenja so nekoč primerjali z delovanjem vodje kulta, in slavili njegov talent za to, da "prebere javno mnenje", se ni uspel prebiti v ospredje. Analitiki menijo, da je v ključnih trenutkih pred kampanjo precenjeval uporabnost njegove stranke za Johnsona in se premalo osredotočal na politično preživetje.

Razplet je ironičem. Človek, ki si je tako zelo prizadeval za brexit, je klonil prav na volitvah, ki jih je odločila - tema brexita. V enem od pogovorov pred volitvami je sicer dejal, da se bo, če se bodo volitve zanj razpletlo porazno, umaknil iz politike.