Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Makedoniiji sta obe stranki, konzervativna VMRO-DMPNE in socialdemokrati (SDSM), razglasili zmago. A po do zdaj preštetih glasovih vodi VMRO-DPMNE.
Po zadnjih podatkih volilne komisije po preštetih 99,72 odstotka glasov je koalicija pod vodstvom VMRO-DPMNE prejela 38,06 odstotka glasov, koalicija pod vodstvom SDSM pa 36,69 odstotka. To pomeni približno 16.000 glasov razlike v prid konservativcev. Slednji naj bi dobili nekaj več kot 50 poslanskih mest, koalicija pod vodstvom SDSM pa nekaj manj kot 50.
Med strankami albanske manjšine, ki predstavlja tretjino prebivalstva, je DUI prejela 7,3 odstotka glasov, BESA 4,87 odstotka, Zavezništvo Albancev 2,95 ter DPA 2,61 odstotka. Volitev se je udeležilo več kot 66 odstotkov volivcev.
'Zmagala je Makedonija'

Na volitvah je poleg stranke VMRO-DMPNE zmagala Makedonija, je dejal predsednik stranke in nekdanji premier Nikola Gruevski, ki je zadovoljen, da so bile tudi tokratne volitve "poštene, demokratične, svobodne". Poudaril je, da so to že desete volitve, na katerih je zmagala njegova stranka, "ljudje pa so pokazali, da nas podpirajo, da podpirajo naši vizijo, naš način dela." Naša prva naloga je, da odpravimo krizo, da lahko Makedonija stopi korak naprej, je poudaril Gruevski.
"Režim pada," pa je včeraj dejal vodja opozicijskih socialdemokratov Zoran Zaev, ki je sporočil, da njegova stranka vodi za en sedež pred stranko bivšega premierja Nikole Gruevskega. Podporniki SDSM so v nedeljo zvečer proslavljali na skopskih ulicah, zavzeli več glavnih cest in z avtomobili krožili po mestu.
Albanska stranka Demokratična unija za integracijo (DUI) je prejela 7,1 odstotka glasov, BESA 4,4 odstotka, Zavezništvo Albancev 2,8 odstotka in DPA 2,6 odstotka, poroča makedonska tiskovna agencija MIA.
Zadovoljna Pahor in Vujanović
Predsednik Borut Pahor je izrazil zadovoljstvo, da so v Makedoniji v nedeljo izpeljali predčasne parlamentarne volitve.
"Kot prijatelj Makedonije sem zelo vesel, da so končno izpeljali volitve in da je bil demokratični proces, kot se zdi na prvi pogled, zgleden," je dejal Pahor po pogovoru s črnogorskim predsednikom Filipom Vujanovićem, ki je na uradnem obisku v Sloveniji.
"Želim si, da bi Makedonija dobila stabilno vlado, utrdila gospodarsko in politično stabilnost navznoter in da bi tudi zavoljo tega lažje rešila nekatera znana zunanjepolitična vprašanja navzven," je dodal.
Pri tem ji Slovenija, kolikor je mogoče, želi biti verodostojna partnerka in ji je pripravljena pomagati. Da ji je pripravljena pomagati, je po ocenah Pahorja pokazala tudi z odločitvijo, da bo naslednji vrh procesa Brdo Brioni potekal v Skopju. Pa tudi z njegovim obiskom s sovoditeljico pobude, hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, v Makedoniji v času, ko ji je bilo najtežje.
Vujanović je dejal, da se s predsednikom Pahorjem strinja o oceni. Tudi on je izpostavil demokratičen potek volitev v Makedoniji, kot tudi to, da ni bilo incidentov, kar je označil kot "dobro vzpodbudo oblikovanju nove makedonske vlade, ki bo v funkciji interesov makedonskih državljanov". Upa, da bo nova vlada posvečena procesu evroatlantskih integracij in da bo šla po poti razvoja.
Šoltes: Makedonija je bila pred desetimi leti bližje EU, kot je danes
Vodja opazovalcev Evropskega parlamenta na volitvah v Makedoniji Igor Šoltes (Zeleni) je danes ocenil, da so rezultati volitev tako tesni, da verjetno nihče ne bo mogel sestaviti močne koalicije z veliko prednostjo. Možnih pa je več scenarijev oblikovanja koalicije, je še povedal. Prepričan je, da bodo stranke albanske manjšine odločilne pri sestavi vladne koalicije, med drugim je naštel Demokratično unijo za integracijo (DUI), BESA, in DPA.
Kot je dejal, sta najverjetnejši možnosti oblikovanja koalicije, da se vladajoča konservativna VMRO-DMPNE poveže z DUI ali pa da opozicijski socialdemokrati (SDSM) prepričajo ostale stranke albanske manjšine, da se jim pridružijo pri sestavi vlade.
Kot pravi Šoltes, poznavalci sicer menijo, da lahko ob končnih rezultatih še pride do kakšnih sprememb v razdelitvi sedežev, ki lahko tudi vplivajo na možno sestavljanje vlade, vendar se Šoltesu zdi to malo verjetno.
Pri tako tesnem rezultatu pa so možne tudi pritožbe strank zaradi nepravilnosti na volitvah, ki bodo morda želele najti nepravilnosti v volilnih okrajih. "Vse je mogoče, morda bo tudi prišlo do tega, da se bodo pritožile, vendar bo morala ena od strani v nekem trenutku priznati poraz," je še dejal Šoltes.
Kot vodja opazovalcev Evropskega parlamenta na volitvah v Makedoniji pa je Šoltes povedal, da na jutranjem sestanku opazovalcev ni bilo govora o kakih večjih nepravilnostih, je pa sicer "še veliko prostora za izboljšave".
Poudaril je, da Makedonijo čaka zahtevna pot potrebnih reform, med najbolj potrebnimi pa je izpostavil pravosodno reformo. Prav tako meni, da bi stranke morale dovoliti, da posebna tožilka nadaljuje in konča preiskavo prisluškovalne afere, ki je prišla na dan februarja lani. "To bo zelo pomembno, da se ohrani demokratični standard in ne ovira preiskovanja. Mislim, da bo ravno pravosodna reforma ena ključnih za povrnitev zaupanja v državne institucije. Če pravosodna oblast ne deluje tako, kot bi morala, se potem lahko pod vprašanje postavi pravno varnost in pa delovanje pravne države," je dejal Šoltes.
Ocenil je še, da je bila Makedonija pred desetimi leti bližje EU, kot je danes. Verjame pa, da lahko samo močna vlada s pomočjo evropskih institucij izpelje nujno potrebne reforme, saj si ljudje ne želijo živeti v državi, kjer vlada korupcija, temveč v državi, kjer imajo vsi ljudje možnost dostojnega življenja.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.