ZN obsoja nasilje

Posebni odposlanec ZN za Mjanmar Ibrahim Gambari je končal štiridnevno misijo v Mjanmaru, kjer se je danes sešel z vodjo vladajoče vojaške hunte, generalom Than Shwejem, že drugič v treh dneh pa nepričakovano tudi z vodjo opozicije Aung San Suu Kyi, ki je v zadnjih 18 letih že več kot enajst let preživela v hišnem priporu.

15-minutno srečanje ni bilo napovedano, zato vzbuja upanje v morebiten uspeh Gambarijeve misije. Namen njegove misije je bil namreč prepričati vojaško hunto k dialogu za narodno spravo in demokratizacijo države, o dosežkih pa bo poročal Varnostnemu svetu ZN.

Gambari se je s Than Shwejem in drugimi visokimi predstavniki režima sestal v odročni prestolnici Naypyitaw, kjer je izrazil ogorčenost mednarodne skupnosti zaradi nasilnega zatrtja miroljubnih protestov pod vodstvom budističnih menihov, v katerem je bilo minuli teden ubitih najmanj 13 ljudi, več kot tisoč pa aretiranih.

Iz ZN so sporočili, da je pogovor Gambarija s Than Shwejem in njegovimi namestniki "o trenutnih razmerah v Mjanmaru" trajal več kot uro in da je odposlanec ZN nato odpotoval v New York, kjer bo poročal generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu.

Medtem se je v Ženevi na izrednem zasedanju o razmerah v Mjanmaru sestal Svet ZN za človekove pravice, sklic katerega je po nasilnem zatrtju demokratičnih protestov minuli teden zahtevala EU. Na zasedanju je visoka komisarka za človekove pravice Louise Arbour poudarila, da vojaška hunta v času sodobnih komunikacij ne more več pričakovati, da jo bo samoizolacija varovala pred odgovornostjo.

"Mirni protesti, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, in šokanten odziv oblasti nanje so samo zadnji izraz kršitev temeljnih pravic in svoboščin, ki veljajo v Mjanmaru veljajo že 20 let," je dejala.

Svet ZN za človekove pravice je tudi soglasno obsodil nasilno zatrtje mirnih protestov v Mjanmaru. Obenem je v sprejeti resoluciji izrazil globoko obžalovanje zaradi nadaljevanja represije nad miroljubnimi protestniki v Mjanmaru ter tamkajšnje oblasti pozval, naj se vzdržijo in se odrečejo nadaljnjemu nasilju.

Prav tako je svet vojaško hunto v Mjanmaru pozval k izpustitvi vseh, ki so jih aretirali med nedavnimi protesti, in ostalih političnih zapornikov, vključno z opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi.

ZDA čakajo na Gambarijevo poročilo

Namestnik tiskovnega predstavnika State Departmenta Tom Casey je v ponedeljek dejal, da ZDA razmišljajo o dodatnih sankcijah proti vojaškemu režimu v Mjanmaru, vendar priznal, da ZDA same ne bodo mogle doseči veliko. Casey je dejal, da bodo ZDA počakale do poročila posebnega odposlanca ZN v Mjanmaru Ibrahima Gambarija Varnostnemu svetu ZN.

Ključnega pomena so, po Caseyjevem mnenju, sosednje države, vključno s Kitajsko in Indijo ter državami ASEAN, ki imajo največjo moč, da prisilijo režim, naj konča nasilje in spremeni obnašanje. Državna sekretarka Condoleezza Rice je to sporočilo predala kolegom iz omenjenih držav pretekli teden v New Yorku ob robu splošne razprave zasedanja 62. Generalne skupščine ZN.

Mjanmar ne ogroža sosed

Bela hiša je medtem napovedala sestanek namestnika svetovalca za nacionalno varnost Jima Jeffreyja v ponedeljek v Washingtonu s kitajskim veleposlanikom v ZDA Zhou Wenzhongom. ZDA so v VS ZN že lani predlagale resolucijo o Mjanmaru, vendar pa sta Kitajska in Rusija dali veto, ker položaj znotraj Mjanmara po njunem mnenju ne ogroža mednarodnega miru in varnosti.

ZDA so sankcije proti Mjanmaru uvedle že leta 2003. Gre za prepoved uvoza iz nekdanje Burme, predsednik George Bush pa je z izvršnim ukazom prav tako zamrznil premoženje pripadnikov vojaškega režima v ZDA. Bush je pretekli teden razširil obseg zamrznjenega premoženja in zavrnil izdajo vizumov za 30 uradnikov iz Mjanmara, ki so osumljeni kršenja človekovih pravic.