Predstavniki 50 držav so 26. julija leta 1945 podpisali Ustanovno listino organizacije Združenih narodov (ZN), ki je pričela veljati 24. oktobra 1945. V San Franciscu so se zato v počastitev obletnice v soboto zvečer po srednjeevropskem času začele številne slovesnosti. Podpis Ustanovne listine Združenih narodov pred 60. leti so obeležili številni nekdanji visoki državniki, med njimi tudi prvi slovenski predsednik Milan Kučan. Visoki predstavniki držav članic ZN se dogodka sicer niso udeležili, generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan pa je tja poslal le svojega podsekretarja za javno informiranje Shashija Tharoora.
Anan je ob obletnici podpisa Ustanovne listine organizacije v izjavi zapisal, da organizacija še nikoli v svoji zgodovini ni potrebovala tako drznih odločitev kot jih potrebuje sedaj in da te še nikoli niso bile tako dosegljive kot so sedaj.
"Na septembrskem svetovnem vrhu bodo voditelji 191 držav imeli priložnost, da odločitve sprejmejo in s podporo vas, ljudstev sveta, verjamem, da jih bodo," je poudaril Anan in dodal, da se ZN v novem stoletju soočajo z novimi grožnjami in izzivi, pa tudi priložnostmi.
Uspehi in neuspehi ZN
Anan je še dejal, da so podpisniki Ustanovne listine v dokumentu obljubili, da bodo prihodnje generacije za vedno obvarovali grozot vojne. Hkrati so potrdili vero v temeljne človekove pravice, v enakopravnost moških in žensk ter v enakost pravic velikih in malih držav. "V preteklih 60 letih so ZN skušali izpolniti te obljube," je dejal Anan in pojasnil, da so zabeležili tako uspehe kot neuspehe. V mnogih primerih so uspeli ohraniti mir, v skoraj vseh državah so izkoreninili bolezni kot sta otroška paraliza in koze, milijonom otrok so omogočili izobrazbo, ki je njihovi starši niso imeli, pomagali pa so tudi številnim žrtvam naravnih nesreč.
So pa ZN zabeležili tudi neuspehe, med katerimi je bil verjetno največji ta, da niso uspeli preprečiti genocida v Ruandi leta 1994.
Kako naprej?
Udeleženci praznovanja v San Franciscu, ki je potekal ob kulturnih prireditvah in svečanih nagovorih nekdanjih uradnih predstavnikov vlad in ZN, so na številnih okroglih mizah in predavanjih razpravljali ne le o preteklih dosežkih svetovne organizacije, ampak tudi o najboljši poti naprej, s poudarkom na osrednji vlogi ZN v mednarodnih odnosih. Za ohranitev te vloge pa bodo ZN potrebovali reforme, o katerih potekajo uradne razprave po vsem svetu med pripravami na septembrski vrh svetovnih voditeljev, ki ga vodstvo ZN obravnava kot čas za uradno proslavitev 60. obletnice ustanovitve.
Shash Tharoor podsekretar ZN za javno informiranje, je v svojem govoru poudaril, da se je ustanovitev OZN zgodila v San Franciscu in dodal, da se je od takrat veliko spremenilo, prispevek pa je namenil predvsem prihodnjemu dogajanju v New Yorku. Svetovni voditelji naj bi imeli v New Yorku novo priložnost za ustvarjanje zgodovine in Tharoor je izrazil upanje, da bodo imeli dovolj vizije, modrosti in poguma, da se dokažejo kot dostojni nasledniki svojih predhodnikov v San Franciscu pred 60 leti.
Saga za ustvarjanje boljšega sveta
Že v petek se je nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan udeležil vrha nekdanjih svetovnih voditeljev v organizaciji neprofitne fundacije Saga, ki jo je v 80. letih William Laughlin ustanovil za utrjevanje sodelovanja med posamezniki iz vrhov svetovnih vlad s plemenitim ciljem ustvarjanja boljšega sveta.
Saga je povezana s številnimi drugimi sorodnimi organizacijami, med katerimi je tudi Mednarodni etični kolegij, ki ga vodita Kučan in nekdanji francoski premier Michele Rocard in v katerem sodelujejo politiki, znanstveniki, filozofi in umetniki za utrditev vloge mednarodnih organizacij na čelu z ZN. Saga je med drugim povezana tudi z Madridskim klubom, katerega član je tudi Kučan, in v katerem pod predsedstvom nekdanjega brazilskega predsednika Fernanda Cardosa nekdanji šefi držav in vlad sodelujejo za utrditev demokracije.
