"Vojna proti terorizmu mora imeti podlago na načelih Ustanovne listine ZN in osnovnih načelih mednarodnega prava, zahteva pa tudi globalen pristop mednarodne skupnosti vključno s političnimi, gospodarskimi, diplomatskimi, vojaškimi in pravnimi sredstvi, ki bodo v skladu z mednarodnim pravom in bodo upoštevali globoke korenine terorizma. Slednje pa ne smejo služiti kot opravičilo za izvajanje kriminalnih oziroma terorističnih aktivnosti," je še zapisano v skupni izjavi srečanja.
Udeleženci so zavračali razlage, da so lanskoletni teroristični napadi v ZDA odraz kulturnih in civilizacijskih nasprotij. Danski premier Rasmussen je v uvodnem nagovoru dejal, da je treba odločno zavrniti vse poskuse skrajnih sil, ki poskušajo mednarodno skupnost razdeliti na podlagi rase, etničnega ozadja ali verskega prepričanja. Evropski in azijski voditelji so govorili tudi o položaju na Bližnjem vzhodu in izrazili zaskrbljenost spričo nadaljevanja izraelske zasedbe rezidence palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Ramali na Zahodnem bregu.
EU in azijske države niso enotne glede Iraka
Voditelji so posebno pozornost namenili tudi Iraku, pri čemer so se udeleženci zasedanja strinjali, da mora Irak kar najhitreje sprejeti inšpektorje za nadzor, ki morajo imeti popolnoma prost in neomejen dostop do vseh objektov. Ob tem je danski premier Anders Fogh Rasmussen dodal, da voditelji formalne politične izjave o Iraku ne bodo sprejeli. Podpora napadu na Irak med evropskimi državami sicer raste, medtem ko mu nasprotujejo azijske države, ali pa so vsaj previdnejše in poudarjajo, da do napada ne sme priti brez mandata ZN.
Razpravljali bodo tudi o Severni Koreji
Voditelji evropskih in azijskih držav imajo na dnevnem redu srečanja tudi spremembe v Severni Koreji, o čemer so pripravili posebno izjavo, ki poudarja pomen vključitve te države v mednarodno skupnost. Omenjena je tudi pomoč državi z namenom krepitve miru in varnosti, ne le v regiji, temveč tudi v svetu. Predsednik Južne Koreje Kim Dae-Jung je omenil potrebo po povezavi korejskih železnic z azijsko-evropsko železniško povezavo, pri tem pa je poudaril, da bi to pomenilo predvsem občutno zmanjšanje vojaške napetosti.
Predsednik Severne Koreje Kim Jong Il pa je v pogovorih z japonskim premierom Džuničirom Koizumijem izjavil, da se želi pogovoriti z ameriškim predsednikom, saj je v Južni Koreji nameščenih 30.000 ameriških vojakov. Bush je tudi Severno Korejo (skupaj z Iranom in Irakom) označil za silo osi zla, vendar je skupna izjava to spregledala in poudarila, da lahko le politična posvetovanja pospešijo mirovni proces. V osnutku skupne izjave je tudi zapisano, da bi drugo srečanje med obema korejskima predsednikoma (prvo srečanje je bilo junija 2000) močno prispevalo k nadaljevanju mirovnega procesa.
