
Predsednik srbske skupščine Predrag Marković je tudi uradno za 28. in 29. oktober razpisal referendum o novi srbski ustavi, ki jo je potrdil parlament. Čeprav pogajanja o prihodnjem statusu Kosova še potekajo, Beograd v novi ustavi pokrajino razglaša za del Srbije. Kosovski politiki so v prvih odzivih odločitev označili za provokacijo, zadovoljni pa niso niti v Vojvodini.
Mešani odzivi na ustavo
Namestnik premierja Kosova in predstavnik Demokratske zveze Kosova Lutfi Haziri je odločitev parlamenta označil za grožnjo, ki bo v prihodnosti ovirala normalizacijo odnosov med "neodvisnim Kosovom in Srbijo". Podobnega mnenja je bil tudi poslanec Demokratske stranke Kosova Hajredin Kuqi, ki meni, da si je Beograd z novo ustavo otežil rešitev vprašanja Kosova, saj bo moral čez določen čas znova spreminjati ustavo.
Po njegovi oceni odločitev Beograda ne bo imela mednarodnega vpliva, temveč "samo krepi prepričanje, da mora tudi Priština sprožiti pravne in druge korake za razglasitev neodvisnosti Kosova", je dejal Kuqi.
Predsednik Srbskega narodnega sveta severnega Kosova Milan Ivanoviće na drugi strani sprejem ustave označil za zgodovinsko dejanje srbskega naroda, saj sta bili enotna vladna koalicija in opozicija. Svet je ob tem pozval kosovske Srbe k udeležbi na protestnem zborovanju v Kosovski Mitrovici v ponedeljek opoldne, na katerem bodo mednarodni skupnosti sporočili, da ne pristajajo na neodvisno Kosovo in na delitev Srbije ter izrekli odločen "ne" albanskemu terorizmu.
Kosovo – del Srbije
Srbski parlament je v soboto zvečer sprejel novo ustavo, ki v preambuli opredeljuje, da je Kosovo "sestavni del Srbije, v okviru katere ima široko avtonomijo". V 183. členu ustave pa piše, da ima Srbija avtonomni pokrajini Vojvodino in Kosovo, s tem, da bo "bistvo avtonomije Kosova urejeno s posebnim zakonom, za sprejem katerega velja postopek, ki je predviden za spremembo ustave".
V novi ustavi je tudi zapisano, da ima Vojvodina "finančno avtonomijo", s katero naj bi bili pokrajini zajamčeni izvirni prihodki in "minimalna raven lastnega proračuna", ki naj bi bil "težak" sedem odstotkov državnega proračuna. Vojvodina in vse druge lokalne samouprave v Srbiji bodo imele pravico razpolagati s premoženjem na svojih območjih, kar naj bi bil dokaz "resnične decentralizacije oblasti v Srbiji".
Predsednik vojvodinske skupščine Bojan Kostreš je danes ocenil, da je Vojvodina v novi ustavi sicer dobila "določene ugodnosti", ki pa so daleč od tistega, za kar se je zavzemal Novi Sad. Izvršni svet Vojvodine je namreč lani sprejel dokument, v katerem je za pokrajino zahteval samostojnost na zakonodajnem in izvršnem področju, kot tudi delno na področju sodstva, pa tudi glede prihodkov in lastnine.
Kostreš je še dodal, da se bodo po podrobni preučitvi besedila ustave odločili, ali bodo prebivalce Vojvodine pozvali k bojkotu referenduma.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.