Amazonski pragozd imenujejo tudi pljuča sveta. Na leto zajame dve milijardi ton ogljikovega dioksida in sprosti okoli 20 odstotkov vsega svetovnega kisika. Je tudi proizvajalec vlage oziroma dežja, s čimer pomembno vpliva na vreme po svetu. Njegovo uničevanje pomeni grožnjo celotnemu človeštvu.
Najnovejši podatki o obsegu izsekavanja bi nas morali zato še toliko bolj skrbeti. Od avgusta 2017 do julija 2018 so uničili 7900 kvadratnih kilometrov amazonskega pragozda, kar je enako 40 odstotkom površine Slovenije. To je tudi najobsežnejše izsekavanje v zadnjih desetih letih, poroča BBC.
Brazilski minister za okolje v odhajajoči administraciji Edson Duarte krivi nelegalno izsekavanje, a tudi povsem legalni načrti novega brazilskega predsednika ne obetajo boljših časov za amazonski pragozd. Jair Bolsonaro, ki bo položaj nastopil 1. januarja, ima ideje, ki bodo uničile pljuča sveta, opozarjajo znanstveniki. Posledice bomo občutili vsi.
Po poročanju ameriške televizije NBC je napovedal, da bo pospešil sekanje dreves za zemljišča, ki bodo uporabljena kot pašniki ali njive za sojo. Obljubil je odpravo oziroma rahljanje regulacij, ki ščitijo ta največji pragozd na svetu, ter napovedal manjšanje vpliva agencije za okolje. Bolsonaro namreč v zaščiti okolja vidi le nebodigatreba, ki ovira ekonomijo.
Okoljevarstvenike skrbi tudi napovedana združitev ministrstev za okolje in kmetijstvo. Ve se namreč, čigav glas bo slišan in čigav utišan v kabinetu predsednika, ki ga podpira kmetijski lobi. Duhove je nekoliko pomiril bodoči podpredsednik Hamilton Mourao, ki je dejal, da bodo za amazonski pragozd še naprej dobro skrbeli, zakoni za njegovo zaščito pa bodo ostali v veljavi.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.