Znanstveniki odkrili pomlajevalno formulo za možgane

Znanstveniki že dolgo vedo, da so stari in mladi možgani zelo različni. Otroci in mladi se mnogo hitreje učijo in tudi hitreje okrevajo po morebitnih možganskih poškodbah, zato se strokovnjaki že leta trudijo ugotoviti, kako bi lahko tudi starejšim zagotovili tako dobre možganske zmogljivosti. Le nekaj dni pred današnjim začetkom tedna možganov naj bi raziskovalci ameriške univerze Yale našli rešitev, in sicer so odkrili gen, ki s staranjem upočasnjuje delovanje možganov.

Možgansko staranje naj bi uravnaval en sam gen

Kot pravijo, je mogoče starim možganom obnoviti zagon iz mladosti, ključ do tega pa je en sam gen, ki sicer upočasnjuje hitre spremembe v sinaptičnih povezavah med nevroni. Testi na miših so pokazali, da so živali brez tega proteina ohranile prožnost in prilagodljivost možganov tudi po tem, ko so odrasle. Učinek je bil enak, ko so omenjeni protein blokirali pri starih miših. Tudi njihovi možgani so nato postali bolj aktivni in prožni, po blokadi pa so vzpostavili tudi enako hitrost okrevanja po možganski poškodbi kot pri mladih miših. "To pomeni, da lahko uro v možganih obrnemo nazaj, kar bi lahko morda tudi pri ljudeh pospešilo rehabilitacijo po morebitnih možganskih poškodbah," je dejal Feras Akbik, avtor študije, in dodal, da bi poškodovanci brez tega gena mnogo hitreje znova usvojili zapletene motorične naloge.

Raziskave so še pokazale, da je mogoče na enak način tudi upočasniti izgubo spomina, poleg tega naj bi gen vplival tudi na hitrost pozabljanja stresnih dogodkov in doživetij, kar pomeni, da bi s tem lažje zdravili tudi bolnike s posttravmatsko stresno motnjo.

Začel se je teden možganov

Odkritje so ameriški raziskovalci svetu razkrili tik pred začetkom tedna možganov. Slednji letos po vsem svetu poteka od 11. do 17. marca, posvečen pa je razvoju možganov. Ob tednu možganov, ki bo tudi v Ljubljani in drugih mestih po Sloveniji potekal vse do nedelje, bodo na predavanjih obravnavali tudi vprašanja, ki se nanašajo na razvoj nevronov in sinaps v možganih, kakšno vlogo pri tem igrajo hormoni ter kako lahko okolje vpliva na razvoj možganov.

Po 30. letu starosti se možgani začnejo krčiti

Kljub temu da človeški možgani še vedno ostajajo velika neznanka, so znanstvene raziskave v preteklosti že postregle z nekaterimi nadvse zanimivimi ugotovitvami. Ste na primer vedeli, da skozi človeške možgane potuje toliko energije, da bi z njo lahko prižgali električno žarnico, da smeh zahteva delovanje kar petih različnih delov možganov ter da lahko v povprečju na dan sive celice obdelajo okoli 70.000 različnih misli?

Poleg tega so znanstveniki ugotovili tudi, da naši možgani porabijo približno petino zaužitih kalorij in kisika v telesu. Brez slednjega lahko zdržijo od 4 do 6 minut, nato možganske celice začnejo odmirati.

Znano je tudi, da so prav možgani tisti, zaradi katerih čutimo bolečino v preostalih delih telesa, pri tem pa sami ne vsebujejo receptorjev, zato ne čutijo bolečine. Glavoboli so tako predvsem posledica pritiska na lobanjo, živčevje in vsa preostala tkiva, sami možgani pa ne čutijo bolečine. Glavoboli so pogosto tudi posledica dehidracije, saj 80 odstotkov njihove mase predstavlja voda.

Še ena od zanimivih ugotovitev je, da možgani v puberteti spremenijo strukturo, po 30. letu starosti pa se začnejo krčiti, in sicer za 0,25 odstotka na leto. Prav tako se spremeni hitrost njihovega delovanja.

Raziskovalci so spoznali tudi, da so možgani ponoči celo bolj aktivni kot čez dan, intenzivnost sanj pa je odvisna tudi od inteligenčnega kvocienta. Bolj kot ste inteligentni, pogosteje sanjate, ugotavljajo in dodajajo, da si tehnično gledano lahko naši možgani zapomnijo prav vse, kar zaznajo. Težava je le ta, da mnogo shranjenih informacij le stežka znova dajo na plano.