Ameriški raziskovalci so prvi na svetu ustvarili leglo kužkov s pomočjo zunajtelesne oploditve (IVF), kar je dosežek, s katerim bi lahko izkoreninili bolezni pri psih in tudi pri ljudeh. Julija se je iz 19 zarodkov, ki so jih vstavili v pasjo samico, skotilo sedem kužkov, so sporočili znanstveniki z univerze Cornell in inštituta Smithsonian, poroča CNN.
''Ljudje se že od sredine 70. let prejšnjega stoletja trudijo narediti IVF pri psih, vendar neuspešno,'' je povedal soavtor raziskave, ki je tudi profesor reproduktivne biologije na Baker inštitutu za zdravje živali na veterinarski fakulteti univerze Cornell, Alex Travis.
Prejšnji poskusi so bili neuspešni ker imajo psi drugačen reproduktivni sistem od večine sesalcev. Raziskovalci so ugotovili, da imajo jajčeca veliko boljše možnosti, da se oplodijo, če jih pustijo le dodaten dan v jajcevodu. Ko so celični kulturi dodali še magnezij, je ta pomagal posnemati pogoje v notranjosti ženskega pasjega reproduktivnega trakta, ki za razliko od drugih živali pomaga pripraviti jajčeca na spermo.
''Naredili smo ti dve spremembi in uspeh pri oploditvi je zdaj od 80 do 90 odstotkov,'' je povedal Travis. Dodaten izziv je bilo majhno okno, v katerega vstaviti zarodek med pasjim reprodukcijskim ciklom. Zarodke je bilo potrebno zamrzniti, medtem ko so raziskovalci čakali na pravi trenutek, ki se zgodi le enkrat ali dvakrat na leto.
Mladički, zdravi in zdaj stari pet mesecev, so rezultat različnih pasem. Dva mladička imata očeta koker španjela in mamo beagel, ostalih pet pa ima tako očeta kot mamo beagla.
Tehnika, s katero so naredili mladičke, je pomembna za napredek pri ohranjanju ogroženih psov, zdravljenju bolezni, ki so značilne za določeno pasmo in za odkrivanje zdravila za človeške bolezni.
Psi in ljudje si delijo več kot 350 podobnih dednih bolezni in lastnosti – koraj dvakrat večje število kot katere koli druge vrste – kar pomeni, da bi bila raziskava lahko neprecenljiva pri izboljšanju razumevanja človeških bolezni.
Preprosta možnost vzreje psov s postopkom IVF bi lahko pomagala ohraniti ogrožene vrste, med njimi Afriškega hijenskega psa, znanega tudi kot Afriški divji pes. V naravi naj bi jih bilo le še 3.000, in sicer v delih Južne Afrike in severnih delih Vzhodne Afrike.
Možnost dela z geni pa bi lahko pripomoglo pri bolj znanih pasmah, na primer zlatih prinašalcih, ki jih limfom bolj ogroža kot ostale pasme.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.