Znanstveniki testirali projektil, ki bi ga lahko poslali proti Jupitru

Britanski inženirji so uspešno preizkusili projektil, ki bi ga lahko uporabili za raziskovanje našega osončja. Gre za jeklen penetrator, ki so ga izstrelili v 10-tonsko ledeno kocko, izstrelili pa bi ga lahko za raziskovanje Jupitrovih lun.

V ledeno kocko je priletel s hitrostjo 340 metrov na sekundo in se naglo ustavil, pri tem pa je njegova struktura ostala nepoškodovana. Sam projektil je bil težak 20 kilogramov, ob trku pa je iz kocke priletel velik oblak snega, poroča britanska medijska hiša BBC.

Test so opravili v četrtek, najbolj zanimivo pa je bilo, da so pri ustavljanju na projektil delovale sile 24.000 g. Gre za zelo velike sile, saj na primer pilot pri izstrelitvi iz letala prenese sile od 12 do 14 g.

Projektil je ostal pri tem praktično nedotaknjen, nekoliko je bila odrgnjena le zunanja barva, sama notranjost pa je bila povsem nepoškodovana. "To je bil res uspešen poskus, saj je bila hitrost večja, kot smo pričakovali, in vsi sistemi, ki smo jih pregledali, so za zdaj preživeli," je povedala Marie Claire Perkinson, vodja industrijskega progama pri britanskem Astriumu.

Poskus so izvedli v Pendinu v Zahodnem Wallesu, na poligonu, ki ga družba QinetiQ uporablja za preizkuse novih tipov raket, preden jih vojska da v uporabo. Vendar pa gre v tem primeru za civilni projekt.

Penetrator so razvijali skoraj 10 let, projekta pa ne bi mogli izpeljati brez pomoči obrambnega ministrstva. Sprva so nameravali takšen projektil poslati na zemljino Luno in je bil del načrtovanega projekta "Moonlite".

Omenjeni projekt so opustili, a ideja trdem pristanku je bila tako privlačna, da se je Evropska vesoljska agencija (Esa) odločila, da jo razvija naprej. "Penetratorji prinašajo veliko prednosti pred mehkimi pristanki, ki se morajo pred pristankom upočasniti, preden dosežejo površino," je pojasnil vodja projekta pri Esi Sanjay Vijendran.

Ko bo projekt končan, bi lahko projektil izstrelili na eno izmed Jupitrovih lun, ali celo na Mars, kjer bi lahko iskali sledi življenja. V projektil bi namestili merilne naprave, ki bi oddajale signal znanstvenikom na Zemlji.

Še prej morajo razviti tudi primerno raketo, ki bo projektil ponesla v vesolje. Znanstveniki iščejo tudi načine, da bi ena raketa lahko ponesla v vesolje več projektilov, ki bi jih nato izstrelil na različne cilje.

Zelo pomembno je, da takšen penetrator poleg močnega udarca prenese tudi zelo nizke temperature. Pri 200 stopinjah Celzija pod ničlo bi baterije in elektronske naprave zelo hitro odpovedale. Po vsej verjetnosti bo takšna naprava, ko bo pristala ne enem izmed ciljev, delovala le nekaj tednov, saj bo potrebovala precej energije, v tem času pa bo morala izsledke analiz, ki jih bo opravila, poslati na Zemljo.

Znanstveniki menijo, da bi lahko prvič takšen projektil v vesolje izstrelili do konca tega desetletja, a za zdaj si še niso izbrali cilja. V prihodnjem desetletju Esa načrtuje izstrelitev vesoljskega plovila, imenovanega Juice, na Jupitrovo luno Europa, vendar pa za tak projektil na plovilu za zdaj ni prostora.