Izraelski tanki so zvečer vdrli 500 metrov globoko na palestinsko avtonomno ozemlje vzhodno od kraja Karara blizu Gaze ter streljali v smeri proti dvema nadzornima točkama palestinskih varnostnih sil, so sporočili palestinski varnostni viri. Do vdora je po palestinskih navedbah prišlo po obstreljevanju izraelskih položajev na meji z Gazo.
Nek izraelski vojaški vir je medtem sporočil, da so izraelske sile nedavno v Kalkiliji na Zahodnem bregu prijele Palestinca Šarifa Jusefa Mohamada Haninija, člana oboroženega krila palestinskega gibanja Hamas, medtem ko je pripravljal samomorilske napade. Omenjeni vir ni navedel, kdaj in kje natančno so prijeli Haninija.
Evropski odposlanec za Bližnji vzhod Miguel Angel Moratinos pa se je ločeno srečal z izraelskim zunanjim ministrom Šimonom Peresom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Slednjega je obiskal v njegovi rezidenci v Ramali, kjer mu je Izrael omejil gibanje. Moratinos, ki bo naslednji teden obiskal ZDA, se je pogovarjal tudi s palestinskim ministrom za lokalne skupnosti Saebom Erekatom. Slednji je po srečanju dejal, da sta govorila o "nevarnem položaju na palestinskih ozemljih po okrepitvi izraelskih vojaških aktivnosti".
Ameriški predsednik George Bush pa je v 15-minutnem telefonskem pogovoru z egiptovskim kolegom Hosnijem Mubarakom zopet izrazil razočaranje nad palestinskim voditeljem Arafatom in neučinkovitostjo njegovih prizadevanj v boju proti terorizmu. Sicer sta se predsednika obravnavala razmere na Bližnjem vzhodu. Pri tem sta poudarila pomembnost miru in stabilnosti na območju ter potrdila pripravljenost, da pripomoreta k uresničitvi tega.
Izraelski predsednik predlagal ograditev palestinskega ozemlja
Ogrado bi morali po mnenju izraelskega predsednika postaviti na ozemlju na Zahodnem bregu, ki je pod izraelskim nadzorom. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je medtem francoskemu in turškemu predsedniku, Jacquesu Chiracu in Ahmedu Necdetu Sezerju, ter turškemu premieru Buelentu Ecevitu, poslal sporočilo, v katerem naslovnike poziva, naj posredujejo pri končanju izraelske zasedbe palestinskih mest.
Z zahtevo po ločitvi palestinskih ozemelj se je izraelski predsednik očitno zoperstavil svoji stranki Likud, ki mejno ogrado zavrača, saj bi to pomenilo de facto priznanje palestinske države. Sicer si tudi znotraj izraelske laburistične stranke mnogi že več mesecev prizadevajo za enostransko ločitev izraelskega ozemlja od palestinskih območij, kar pa je povezano z obsežnim umikom vojske iz velikega dela Zahodnega brega. Slednjo zahtevo ostro zavrača tudi zunanji minister Šimon Peres.
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v danes objavljenem pogovoru za arabsko televizijo Al Džazira ocenil, da je palestinski voditelj Jaser Arafat v "izjemno težkem" položaju, in obenem izrazil dvom v njegovo sposobnost nadzora nad dogodki na ozemljih pod njegovo oblastjo. Razmere na Bližnjem vzhodu je označil kot "zelo slabe" in poudaril, da je v stiku z Arafatom in drugimi vodilnimi predstavniki, da bi našli ukrepe, ki bi sprti strani pripeljali iz slepe ulice za pogajalsko mizo.
Ameriški posrednik za Bližnji vzhod Anthony Zinni pa je zanikal poročanje izraelskega tiska, da je Arafata označil kot "mafijskega botra”. "Gre za laži in nedostojne dezinformacije, ki so jih ustvarili tisti, ki skušajo ovirati naša prizadevanja za mir." Izraelski dnevnik Maariv je namreč v nedeljo poročal, da je Zinni med zasebno večerjo v Washingtonu minuli teden palestinske oblasti označil kot mafijo, Arafata pa kot mafijskega botra. Večerjo naj bi organizirala proizraelska skupina pritiska AIPAC.
Izraelci bodo vsak teden bodo porušili vsaj eno Palestinsko hišo
Izraelska vojska je v starem delu Jeruzalema porušila še dve palestinski hiši. Predstavniki mestnih oblasti so pojasnili, da so zgradbe gradili brez dovoljenja na arheološkem najdišču in bodo v prihodnje še pospešile rušenje hiš v vzhodnem delu mesta. Porušili naj bi najmanj eno nezakonito zgrajeno hišo na teden.
EU protestira zaradi izraelskega uničevanja
Evropska unija bo na Izrael naslovila protestno pismo zaradi škode, ki jo je država v napadih na palestinska ozemlja povzročila na projektih, ki jih je sofinancirala petnajsterica. Pri tem si bo pridržala pravico, da od Izraela zahteva povračila za povzročeno škodo, ki je ocenjena na približno 18 milijonov evrov, je ob robu današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU napovedal vodja španske diplomacije Josep Pique. To je sicer ta hip manj pomembno - precej bolj nujno je, da se nasilje v regiji zaustavi in sprti strani znova sedeta za pogajalsko mizo, je tudi poudaril Pique.
K temu je EU Izrael in palestinske oblasti tudi pozvala ter poudarila, da Izrael potrebuje palestinskega voditelja Jaserja Arafata kot pogajalskega partnerja. Hkrati so zunanji ministri ponovili zahteve, ki jih je petnajsterica sprtima stranema že postavila. Palestinske oblasti morajo storiti vse za zaustavitev terorističnih napadov in konec oborožene intifade, uničiti morajo teroristične mreže in aretirati odgovorne za napade. Izraelske oblasti pa morajo umakniti svoje sile iz zasedenih ozemelj in ustaviti zunajsodne poboje, obenem pa končati z omejitvami, ki so jih postavile palestinskim oblastem, vključno z osamitvijo Arafata. Ustaviti je treba tudi gradnjo judovskih naselij na zasedenih ozemljih, so poudarili zunanji ministri.
Okrepljeni varnostni ukrepih v Jeruzalemu
Izraelska vlada bo v kratkem razpravljala o načrtu, v skladu s katerim naj bi po nedeljskem samomorilskem bombnem napadu okrepili varnost v okolici Jeruzalema. Izraelski minister za notranjo varnost Uzi Landau je v torek predstavil načrt predsedniku vlade Arielu Šaronu, nato pa bo o njem razpravljala še vlada. Načrt, ki ga je Landau predstavil tudi pred odborom kneseta za zunanjo politiko in obrambo, predvideva predvsem postavitev fizičnih ovir in zapor za nadzor vstopa v mesto. Vendar pa načrt ne določa postavitev zapor med zahodnim in vzhodnimi sektorji mesta, ki jih je Izrael priključil po izraelsko-arabski vojni junija 1967.
Palestinska študentka ni nameravala storiti samomora
Načelnik izraelske policije Šlomo Aharoniški pa je pred omenjenim odborom v knesetu dejal, da palestinska študentka iz Nablusa v nedeljskem napadu v središču Jeruzalema ni nameravala storiti samomora. Po njegovih besedah je bilo poročanje medijev, da je bila ženska samomorilska napadalka, preuranjeno, saj je mogoče, da je zgolj nameravala nastaviti bombo in nato zbežati, vendar pa je bomba prehitro eksplodirala. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče.
Vodja skrajnega islamskega gibanja Hamas na Zahodnem bregu, šejk Hasan Jusef pa je izjavil, da za ženske ne obstaja nikakršna prepoved boja proti izraelski okupaciji. V napadu je umrl tudi 81-letni Izraelec, več kot 100 ljudi pa je bilo ranjenih.
Medtem je skupina Palestincev napadla zapor v Betlehemu in osvobodila sedem Palestincev, ki so bili zaprti zaradi suma izvajanja terorističnih akcij, med njimi tudi nekega aktivista Fataha, ki ga Izrael išče zaradi načrtovanja številnih terorističnih napadov in je na seznamu najbolj iskanih oseb, ki ga je Izrael pred dvema mesecema izročil Zinniju.
Neki Palestinec pa se je davi v predmestju Tel Aviva zaletel v policijski avtomobil in pri tem ranil dva izraelska policista. Nato je stopil iz avtomobila in začel streljati, nakar so ga policisti ubili.
Dva Palestinca pa sta danes v judovskem naselju Ejlon Moreh v bližini Nablusa na Zahodnem bregu z nožem ranila sedemletnega otroka. Po navedbah izraelskih vojaških virov sta storilca po dejanju zbežala proti sosednji palestinski vasi Azmut, za varnost katere skrbi izraelska stran, ki storilce že išče.
