Ministra ocenjujeta, da odnosi med ZRJ in Hrvaško napredujejo in bi lahko na podlagi dobrih temeljev iz obdobja normalizacije prešli v fazo dobrososedskih in partnerskih odnosov.V ospredju njunih pogovorov sta bili sicer vprašanji, ki najbolj obremenjujeta dvostranske odnose - vrnitev beguncev na Hrvaško in vprašanje meje med državama. Napredek ne pomeni, da "nič ne obremenjuje odnosov", je dejal Svilanović in ob tem ocenil, da "so hude izgube v zadnjih nekaj letih dejansko breme, s katerim se soočamo", vendar pa moramo to "narediti na način, ki omogoča razvijanje dobrih odnosov - danes kot tudi v prihodnosti".
Za Hrvaško sta problema vračanja beguncev in vračanju njihovega premoženja, nista "politično vprašanje", saj jim ta želi do konca leta 2002 v največji možni meri omogočiti vrnitev, je dejal Picula. Kot je dejal, jim hrvaška vlada želi omogočiti tudi, da ostanejo, vendar pa "to ne bo mogoče brez vračanja premoženja", poroča Tanjug. Iz Hrvaške je bilo leta 1995 pregnanih kakih 200.000 Srbov, od katerih se jih je vrnila le peščica.
O meji med državama
Po Svilanovićevih besedah sta s hrvaškimi gostom govorila tudi o težavni določitvi meje v severnem sektorju, pa tudi o "dilemi", ali je Prevlaka "teritorialno ali varnostno vprašanje". Picula je ob tem ocenil, da bi bilo dobro v naslednjem mesecu ali dveh s skupnimi prizadevanji prepričati mednarodno skupnost, da je nadaljevanje misije ZN na Prevlaki nepotrebno. "Mislim, da bi vsa odprta vprašanja glede meja lahko rešili do konca leta," je dejal Svilanović in dodal, da lahko ta proces upočasni le vprašanje ureditve odnosov v jugoslovanski federaciji. Misija ZN, v kateri je 26 vojaških opazovalcev in deset civilistov, od februarja leta 1996 nadzoruje demilitarizacijo tega strateško pomembnega polotoka, ki je jabolko spora med ZRJ in Hrvaško.
Picula je izpostavil tudi pomen napredka v gospodarskem sodelovanju med državama in možnost multilateralnega sodelovanja, kar bi lahko pripomoglo k uresničitvi zunanjepolitičnega cilja obeh držav - to je članstvo v Evropski uniji. Njegov obisk je "močno sporočilo Evropi in svetu, da se položaj v regiji spreminja", je še dejal Picula. Ministra sta na srečanju podpisala več sporazumov, in sicer o vračanju oseb, o sodelovanju na področju kulture in izobraževanja ter protokol o načelih identifikacije in ugotavljanja meja. Picula je ob tem napovedal tudi skorajšnji podpis več dvostranskih sporazumov, med drugim o prosti trgovini, vprašanju meje in zaščiti manjšin. Hrvaški zunanji minister se je srečal tudi s predsednikom zbor republik jugoslovanske skupščine Srdjom Božovićem,. Sicer pa je bilo predvideno tudi srečanje Picule s podpredsednikom jugoslovanske vlade Žarkom Koračem, jugoslovanskim premierom Dragišo Pešićem in predsednikom ZRJ Vojislavom Koštunico.