Skupščina oziroma spodnji dom jugoslovanskega parlamenta, pa je razpravo o predlogu zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem preložila. 138-članski svet državljanov naj bi delo nadaljeval v četrtek ob 11. uri, je sporočil njegov predsednik Dragoljub Mičunović. Po prvotnem načrtu naj bi svet državljanov o predlogu zakona razpravljal drevi, nato pa je Srbska socialistična stranka (SPS) nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića zahtevala tri ure premora, da bi se seznanila s predlaganim zakonom.
V zgornjem domu parlamenta je za predlog zakona glasovalo 25 poslancev, sedem jih je glasovalo proti, vzdržal pa se ni nihče. Predlog zakona je včeraj potrdila jugoslovanska vlada, ki ga je nato predložila zveznemu parlamentu v obravnavo in sprejetje po hitrem postopku.
Zakon zajema vse obtožence na ozemlju ZRJ
Predlog zakona o sodelovanju ZRJ s haaškim sodiščem predvideva izročitev oseb, proti katerim bodo do začetka veljave zakona obtožnice že vložene in potrjene na haaškem sodišču. Predlog velja za vse obtožene, ki se nahajajo na ozemlju ZRJ, ne glede na pravice in privilegije, ki izhajajo iz njihovih državnih ali političnih funkcij.
Obenem osnutek zakona predvideva tudi vzpostavitev Nacionalnega sveta ZRJ za sodelovanje s sodiščem v Haagu, pa tudi možnost, da zvezna vlada imenuje opazovalca pri tem mednarodnem sodišču. V skladu z zakonom lahko tudi preiskovalni organi in tožilec haaškega sodišča na ozemlju ZRJ opravljajo dela iz svojih pristojnosti, pri čemer pa ne smejo ravnati v nasprotju s predpisi ZRJ, kot tudi ne na način, ki bi lahko ogrozil suverenost in interese nacionalne varnosti ZRJ, so povedali na zveznem sekretariatu za informiranje.
Postopek sprejetja osnutka zakona v jugoslovanski vladi so zadnje dni pospešili zaradi mednarodnih pritiskov in zamrznitve ameriške finančne pomoči ZRJ. ZDA so namreč zamrznile izplačilo novega obroka pomoči Beogradu, potem ko se je 31. marca iztekel rok, do katerega bi morala ZRJ haaškemu sodišču izročiti vse obtožene, česar pa ni storila.
