Pravni zastopnik ZRJ Tibor Varadi je pred sodiščem izjavil, da leta 1996, ko se je sodišče razglasilo za pristojno za zadevo, ZRJ ni bila članica ZN in s tem tudi ne članica Meddržavnega sodišča niti podpisnica konvencije o genocidu. Varadi je dejal, da se je sodišče razglasilo za pristojno za zadevo izključno na osnovi "politične deklaracije" oblasti v Beogradu iz leta 1992, češ da ZRJ uživa kontinuiteto nekdanje SFRJ in prevzema vse njene mednarodne obveznosti in pravice, vključno s članstvom v ZN. Ta izjava pa, tako Varadi, ni bila sprejeta kot mednarodni dogovor.
BiH je že leta 1993 začela postopek proti ZRJ
BiH je že leta 1993 od sodišča zahtevala, naj razsodi, ali je Jugoslavija (torej tudi njena osnovna dela Srbija ter Črna gora) kriva za genocid na ozemlju BiH. Od sodišča je tudi zahtevala, naj določi višino reparacij, ki jih mora plačati ZRJ. Meddržavno sodišče v Haagu se je leta 1996 razglasilo za pristojno za zadevo. ZRJ želi sodišču dokazati, da je po 1. novembru 2000, ko je bila sprejeta v ZN, nova država in ne more biti kriva za zločine, ki jih je zagrešil Miloševićev režim.
BiH bo svoje stališče sodišču predstavila v torek, sodniki pa naj bi odločitev sprejeli v nekaj tednih. Če bodo odločili, da sodišče nima jurisdikcije, bosanske zahteve ne bodo preučili, s tem pa bi BiH izgubila vsako upanje, da bo od Beograda dobila povračilo za škodo.
Odločitev Meddržavnega sodišča pa bo vplivala tudi na delo sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Meddržavno sodišče je bilo ustanovljeno leta 1945, njegov statut pa je sestavni del Ustanovne listine ZN.
