Zvezni zunanji minister Svilanovič je dejal, da zvezna vlada tako izraža podporo srbski vladi, napovedal pa je tudi skorajšnje aretacije obtoženih vojnih zločinov.
Washington: Zahtevamo dejavno sodelovanje
ZDA so zamrznile 40 milijonov ameriških dolarjev dvostranske pomoči ZRJ in podporo za pridobitev kreditov v okviru mednarodnih institucij. Zamrznitev bo ostala v veljavi do odločitve ameriškega državnega sekretarja Colina Powella glede prizadevanj ZRJ za sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Neimenovani predstavnik State Departmenta je povedal, da se želi Powell prepričati o resnosti namer ZRJ glede sodelovanja s haaškim sodiščem, ki trenutno sodi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Washington zahteva predvsem dejavno sodelovanje pri pošiljanju osumljencev za vojne zločine v Haag, ki so trenutno še na prostosti. Ker do teh ugotovitev še ni prišlo, so na podlagi tega roka ZDA zamrznile pomoč ZRJ. Ameriški kongres je kot datum, do katerega je potrebno ugotoviti, ali ZRJ v zadostni meri sodeluje s Haagom, določil 31. marec.Zamrznitev se sicer ne nanaša na humanitarno pomoč in sredstva za pospeševanje demokratizacije države.
Powell je sicer nedavno izrazil zadovoljstvo nad odzivom Beograda na nekatere ameriške zahteve, kot je na primer izpustitev zaprtih kosovskih Albancev, obžaloval pa je, da preiskovalci sodišča v Haagu niso dobili dostopa do pomembnih vojaških arhivov. Washington prav tako obžaluje, da Beograd ne stori več glede aretacij osumljencev za vojne zločine, predvsem srbskega predsednika Milana Milutinovića, vodje jugoslovanskega generalštaba Dragoljuba Ojdanića in nekdanjega vojaškega voditelja bosanskih Srbov Ratka Mladića.
Živković: Gre zgolj za tehnično vprašanje
Jugoslovanski državljani, zoper katere je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije vložilo obtožnice, bodo morda izročeni v teh dneh, je v ponedeljek povedal zvezni notranji minister Zoran Živković in pojasnil, da gre zgolj za tehnično vprašanje ter da sta bolj kot ura aretacije obtožencev zanimiva politična volja in sklep o sprejetju mednarodnih obveznosti.
Minister Živković, ki je tudi podpredsednik Demokratične stranke (DS) srbskega premiera Zorana Đinđića, je jugoslovanskemu predsedniku Vojislavu Koštunici očital, zakaj ni rešitve, na podlagi katere bi ZRJ uredila odnose s haaškim sodiščem tako, da bi bili varovani interesi države in njenih prebivalcev. Đinđič pa je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta Koštunici očital in "hinavščino, strahopetnost in pomanjkanje odgovornosti" in dodal, da njegovega odklanjanja sodelovanja s Haagom ni več moč dopuščati.
Po končani vladni seji je jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović, na vprašanje novinarjev, ali odločitev za sodelovanje s Haagom pomeni, da bo v kratkem prišlo do izročitev obtoženih s seznama haaškega sodišča, odgovoril pritrdilno.