Slovenija odloča: 'Je Jelinčič še v opoziciji?'

Slovenija je dobila že drugi odgovor na diplomatski noti, ki ju je slovensko zunanje ministrstvo po oddaji Resnica o Patrii na finski nacionalni televiziji YLE, kjer so slovenskega premierja Janeza Janšo obtožili korupcije, poslalo na Finsko. Finska vlada je prvič odgovorila, da se ne more vmešavati v medije, drugič pa, da se ne morejo vmešavati v delo preiskovalnih organov.

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na očitke o neupravičenosti pošiljanja not dejal, da si je treba vedno prizadevati za dober ugled Slovenije. Finske kolege so zato opozorili, da je treba predstaviti dokaze. Finska po njegovem mnenju ni povsem nedolžna, ''ker je Patria državno podjetje''. Zagotovil je, da sicer nimajo nič proti temu, da so jih opozorili na nevmešavanje. ''Mi smo to v obeh notah tudi zapisali,'' je povedal. Ivo Vajgl (Zares) se je vrnil v zgodovino in spomnil, kako so se nekoč drugi vmešavali v delo medijev. Dejal je, da se s pošiljanjem not primerjamo z državami, kot je na primer Uzbekistan. Prepričan je, da je bila poteza slaba za vlado, vladajoči pa so jo naredili v imenu vseh nas, da bomo mi plačevali račune. Zagotovil je, da če bi bil on zunanji minister, mu ne bi padlo na pamet, da je oddaja Resnica o Patrii stvar države. Prepričan je, da je to stvar policije, tožilstva, skratka pravosodnih organov. Rupel mu je odgovoril, da ''mora vsak normalen človek razumeti, da mora biti nekaj v ozadju, če se to zgodi pred volitvami''. Vajgl ga je vprašal, ali je kdaj doživel, da bi se ZDA odzvale na pisanje o ameriškem predsedniku Georgeu Bushu. Rupel je odgovoril, da ''stvar ni tako preprosta''.

Na očitke, da blati Slovenijo, pa se je Rupel odzval sila odločno. ''Nikoli nisem črnil države ne predsednika. Slovenijo sem vedno branil,'' je povedal. Na vprašanje, ali namerava napisati še kakšno noto, je odgovoril dokaj neodločno. Prekinil ga je Vajgl, ki mu je predlagal, naj se obrne na Patrio. Rupel je nato ponovil, da je Patria državno podjetje, zato vztraja, da je zanj odgovorna tudi finska vlada. Vajgl je ponovil, da je treba zadevo prepustiti pravosodnim organom. Odprl pa je novo temo, bolj kot Patria, ga skrbijo čakalne vrste. Rupel se je razburil: ''Smo si mi izmislili Patrio?! Vi se si jo izmislili! Kos je šel dat!'' Prepričan je, da ''zato drhtijo temelji te države''.

Sogovornika sta spregovorila tudi o odnosih Slovenija – Hrvaška. Vajgl je prepričan, da vlada v štirih letih ni storila nič, Rupel pa se z njim ni strinjal. Poudaril je, da je ugled Slovenije v mednarodni javnosti močno narasel zaradi predsedovanja Ovseju in EU.

Jelinčič in Kresalova o nedolžnosti

Soočila sta se tudi predsednica LDS Katarina Kresal in predsednik SNS Zmago Jelinčič. V prejšnjem soočenju je Kresalova Jelinčiču dejala, da če kdo, potem je ona v slovenski politiki edina nedolžna. Kresalova je sicer zatrdila, da je mislila brezmadežna. Kakor koli že, koliko madežev in katere pa ima Jelinčič?

Kresalova je dejala, da z Jelinčičem ne bosta nikoli na istem bregu. Razlika med njunima strankama je v tem, da LDS zagovarja pravno državo, medtem ko bi Jelinčič postavljal ljudi pred zid. Jelinčiča je obtožila tudi, da brani hrbet sedanji vladi. LDS pa je dosledna, je še dejala. Jelinčič ji je odgovoril, da LDS do leta 2004 ni bila prav nič dosledna. "LDS je delala tudi napake, ceno je plačala na volitvah,“ je odgovorila Kresalova.

Besedni dvoboj se je nadaljeval. "Jelinčič je nestrpen,“ je dejala Kresalova. Jelinčič ji je odgovoril, da je prejšnja vlada naredila večino "sranja“, ki se dogaja od leta 2004 naprej. "Nisem nestrpen, če branim državljane Slovenije,“ je dejal in dodal, da je razkol znotraj LDS napovedal. Prepričan je še, da je edino zdravilo postaviti nekoga pred zid, saj prejšnja in sedanja vlada ni storila nič, da bi kdo odgovarjal za svoja dejanja in ga poslala v zapor. "Ko bo SNS v vladi, jih bo kar nekaj v zaporu,“ je povedal Jelinčič.

In korupcija? Kresalova je prepričana, da je rak rana vsake sodobne družbe. Če pa korupcija sega v sam državni vrh, potem je bolezen že pri koncu. Sumi, da pravna država deluje. Jelinčič pa ne verjame, da bi kdo prejel podkupnine. "Novinarji ne ločijo med korupcijo in provizijo,“ je opozoril.

Ocenila sta tudi svoje premoženje. "Tri milijone evrov in nekaj več,“ je dejal Jelinčič, novinarka ga je vprašala po točni številki, je to "štiri, pet, šest milijonov“. "Tako nekako,“ je odvrnil. Kresalova je svoje premoženje ocenila na 350.000 evrov. Jelinčič je ponovil, da bi za pet milijonov evrov šel takoj iz politike. "Če bi šlo za takojšnje izplačilo. Če imate tam nekje kovček, kar takoj sem z njim,“ je pozval. Kresalova je pripomnila, da politika ni pridobitna dejavnost.

Na vprašanje, kaj bo njuna glavna naloga v mandatu, je Kresalova obljubila umik gospodarstva iz politike, končanje privatizacije in spremembo Zakona o RTV. Po Jelinčičevem mnenju je nujna zagotovitev boljšega standarda delavcev, in sicer s konkretno spremembo davčnih zakonov ter sistema socialnih podpor.

64 evrov na mesec?!

Vsi se še spomnimo akcije ''položnice'', ki so jo sprožili poslanci Lipe. Barbara Žgajner Tavš (Lipa), Branko Mišič (DeSUS) in Jožef Horvat (Nsi) so tudi zato odgovarjali, kako naj živi 58-letni Celjan, invalid tretje kategorije, ki se ne more zaposliti. Njegov edini dohodek je invalidska pokojnina: 342 evrov. Mesečni stroški in položnice znašajo 342, kredit pa 72 evrov, tako da mu ostane 64 evrov, da preživi. Žgajner Tavševa za revščino krivi politiko in vlado, ki jo vodi Janša. Trdi, da se je Janša iz položnic norčeval, češ da ne gre za resno zadevo. Poudarila je, da je vse hujša revščina realnost, vlada pa naj ne bi imela dolgoročnega programa za njeno odpravo. Horvat je poudaril, da se je v mandatu te vlada povečala gospodarska rast, prav tako so višje plače in pokojnine, država je po njegovem mnenju tudi bolj socialna. Mišič se ni strinjal. ''To je umiranje na obroke,'' je dejal. Pojasnil je, da je realna plača padla, saj danes za isti denar dobimo manj.

Gospodarske rasti ne zanika, ampak ga moti, ker se denar ne steka v žepe državljanov. Žgajner Tavševa se je z njim strinjala, meni, da je rešitev v spremembi zakonodaje, ko bi se denar za nagrade menedžerjev, ''ki so iz vrst vlade'', stekal v socialno blagajno. Horvat je odgovoril, da je vlada sprejela Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, ki pa ga je Mišič označil za "puhel". Tudi Žgajner Tavševa se je strinjala, da je zakon le na papirju, delavci pa od njega nimajo nič.

Žerjav in Vlačič se strinjata

Kot zadnji par predvolilnega soočenja sta se pomerila prometni minister Radovan Žerjav (SLS) in Patrick Vlačič iz SD, ki sta govorila predvsem o prometni infrastrukturi. Žerjav meni, da ni vse slabo v gradbeništvu. "Glede šentviškega predora je odgovornost jasna. Ni dobro, da se stvari rešujejo preko sodišč,“ je dejal. Meni namreč, da bi to predolgo trajalo. Vlačič pa je opozoril, da je projekt šentviški predor slabo zastavljen. "Veliko aneksov kaže na to, da projekt ni dobro zastavljen,“ je pojasnil. "Predpisi morajo biti jasni, da ni prostora za manevriranje,“ je dejal. Z njim se je strinjal tudi Žerjav.

Janša je po ''šlampariji'' v šentviškem predoru in takrat, ko se je Žerjavu majal stolček, dejal, da je edini minister, ki se je upal spopasti z gradbenim lobijem. "Nihče mi ni grozil, mojo uspešnost pa bodo ocenili drugi. V slovenskem gradbeništvu nikoli ne bo tako, kot je bilo,“ poudarja Žerjav. "Javna naročila morajo biti transparentna,“ pa meni Vlačič. "Potrebna bi bila centralizirana agencija, ki bi izpeljala javna naročila. Predpisi morajo biti taki, da je možna konkurenca, ki zniža ceno,“ opozarja Vlačič. Glede morebitne razrešitve Darsove uprave se strinjata, da ima "predsednik uprave Darsa strokovno funkcijo in ne politične“.

In cestninjenje v Sloveniji? Žerjav se strinja s podražitvijo cestnin za tovornjake, Vlačič pa pravi, da bi morala Slovenija postati logistično središče. Če bo Vlačič postal prometni minister, ne bo ukinil vinjet. Če pa bo Žerjav znova minister, potem vinjet ne bo podražil.

Pereča tema so tudi Slovenske železnice, ki se utapljajo v rdečih številkah. Obnova je ključen projekt, potrebovali pa bodo tudi strateškega partnerja, pravi Žerjav. Vlačič je prepričan, da je potrebno uporabiti evropska sredstva. Ne zagovarja strateškega partnerstva, meni pa, da je potrebno paziti na vsak evro. "V teh štirih letih se ni za železnice nič naredilo,“ pravi Vlačič. "Ta izjava je bila prehuda. Res je, da se je več vlagalo v ceste, toda v tem mandatu je bilo za železnice več namenjeno kot v prejšnjem,“ pravi Žerjav in dodaja, da potrebujemo ministra za železnice. Vlačič pa meni, da Slovenija potrebuje ministra ze ves promet, saj je potrebno promet gledati kot celoto.

Oba se omenjata kot naslednika predsednikov strank. Kaj se bo zgodilo, če stranka na volitvah doživi neuspeh? Bosta prevzela predsedovanje stranke? "Me ne zanima funkcija predsednika stranke," pravi Žerjav. Vlačič pa pravi, da je prepričan, da SD takih težav ne bo imela.

Največja razlika med Vajglom in Ruplom

Soočenja so bila vroča. Nekateri sogovorniki so se precej razburili, kar pa jim ni koristilo. V paru Rupel - Vajgl je s 64,7 odstotka zmagal slednji, Jelinčič je premagal Kresalovo, v trojčku je zmagala ženska - Žgajner Tavševa, Žerjav pa je bil boljši od Vlačiča.