15-letna Jyoti Kumari se je v začetku leta z vlakom pripeljala v Gurugram, predmestje indijskega glavnega mesta, da bi skrbela za svojega očeta, Mohana Paswana, sicer voznika tuk tuka. Ta se je poškodoval v prometni nesreči, po kateri ni več mogel voziti. Njegovo okrevanje je sovpadlo s časom epidemije, ko so tudi indijske oblasti s 25. marcem sprejele ostre ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa.
Kmalu je Jyoti in njenemu očetu zmanjkalo denarja tudi za hrano in zdravila, najemnine nista mogla več plačevati, sredstev, ki jih je Mohana pošiljal družini v domačo vas je že zdavnaj zmanjkalo. V začetku maja sta imela le še 20 dolarjev oziroma dobrih 17 evrov, se spominja Kumari.
Zaradi ukrepov pa tudi kakršnegakoli prevoza nazaj v domačo vas, ki leži v vzhodni zvezni državi Bihar, nista imela. 15-letnica se je tako odločila, da bo naporno pot domov z očetom prekolesarila. "Vrgli so naju iz stanovanja. Zmanjkovalo nama je hrane. Zato sem rekla očetu: 'Pojdiva. Vzemiva, kar še imava denarja, kupiva kolo, in pojdiva domov," je dejala za lokalno televizijsko mrežo.
Mohana je sprva nasprotoval tej ideji, saj si ni predstavljal, kako bosta prekolesarila 1200 kilometrov na enem kolesu. "A me je na koncu prepričala. Če bi ostala, bi stradala. Morala sva vsaj poskusiti," je dejal za ameriški NPR.
Z 20 dolarji sta kupila majhno roza kolo, brez prestav. 8. maja pa sta se nato podala na pot - oče je sedel na sedežu, Jyoti pa je stala pred njim in poganjala pedala, vse njuno imetje sta pospravila v en nahrbtnik. "Bilo me je strah. Roke in noge so me bolele, a ljudje, ki sva jih srečala na poti, so mi dajali moč in pogum," se spominja 15-letnica.
Njena zgodba je vzbudila pozornost svetovne javnosti in v Indiji sprožila debato o težavah migrantskih delavcev, ki so se v času epidemije znašli brez vsega. Kar dva meseca so bile indijske avtoceste polne delavcev, ki so se poskušali vrniti domov. V času krize koronavirusa je v Indiji zaposlitev izgubilo okoli 100 milijonov ljudi. Številni so, tako kot Mohana, obtičali v večjih mestih, kjer so bili zaposleni, denar pa so pošiljali družini. V času krize in omejevalnih ukrepov vlade pa je njihova edina možnost preživetja postala vrnitev v domače vasi.
A vse od konca marca do maja je bil indijski javni prevoz popolnoma zaprt – milijoni so se tako domov odpravili kar peš, svetovni mediji pa so v tem času poročali tudi o migrantskih delavcih, ki so zaradi lakote med potjo umrli. Indijska vlada se je nato odzvala s potniškimi vlaki, ki naj bi delavce prepeljali domov, a v maju je po poročanju NPR na teh vlakih umrlo vsaj 80 ljudi – ti so bili že ob vkrcanju zaradi lakote v tako slabem stanju, da poti niso preživeli.
Jyoti in njen oče sta imela srečo, saj so jima hrano na poti dajali domačini. Spala pa sta ob cestah. 15. maja, po sedmih dneh poti, sta naposled le prispela v domačo vas Sirhulli.
Življenje 15-letnice pa se je popolnoma spremenilo – novica o njeni poti domov se je hitro razširila, ne zgolj po Indiji, temveč po vsem svetu. Oglasili so se številni svetovni mediji, pridobila pa je celo pozornost Ivanke Trump. Nekaj dni zatem pa je dobila klic indijske kolesarske zveze: "Naš cilj je iz nje ustvariti svetovno prvakinjo," pravi predsednik zveze Onkar Singh.
KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.