16.000 živali na ladji čaka na svojo usodo: jim bo Avstralija dovolila izkrcanje?

Napadi jemenskih upornikov Hutijev v Rdečem morju ne vplivajo le na kontejnerske in tovorne ladje temveč tudi na ladje z živim tovorom, kar posledično povzroča trpljenje pri živalih, trdijo zagovorniki pravic živali. Trenutno je več kot 16.000 živali obtičalo pri zahodni Avstraliji zaradi odločitve avstralske vlade, ki se je zaradi tega znašla pod kritikami.

Ladja MV Bahijah je 5. januarja zapustila pristanišče Fremantle v zahodni Avstraliji in začela svojo pot na Bližnji vzhod, piše CNN. Vendar je ladji po le petnajstih dneh potovanja bila zavrnjena prošnja za preusmeritev okoli Afrike, kot to zdaj počnejo druge ladje, da bi se izognile napadom. Avstralsko ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo je izvozniku naročilo, naj pošiljko nemudoma vrne v Avstralijo. 

"Ministrstvo bi moralo stvari urediti že veliko prej," je komentiral John Hassell, predsednik Zveze kmetov Zahodne Avstralije. "Če so živali v dobrem stanju, če ni nobenih bolezni, če je dovolj prostora, bomo ladjo ponovno naložili in jo poslali na pot."

Dodal je, da je videl fotografije z ladje in po njih sodeč, naj bi bile živali v dobrem stanju kljub neznosni vročini. "Zadovoljen sem, da so ovce v senci, kjer sedijo, ko je toplo, in jedo, ko je hladneje, kot to počnejo na kmetiji," je dejal.

Kljub njegovim zagotovilom pa se pojavljajo pomisleki. Vodja znanstvene službe pri Kraljevem združenju za preprečevanje krutosti nad živalmi, Suzanne Fowler, je poudarila, da je treba čim prej raztovoriti vse živali. "Te živali so na ladji že najmanj 26 dni. Temperatura v Perthu pa se te dni približuje 40 stopinjam." Poudarila je, da se bo s časom stanje živali še slabšalo. 

Vendar bi tudi morebitno raztovarjanje živalim lahko povzročilo velik stres, je pojasnil Hassell. Za njih bi namreč veljal strog avstralski sistem, ki nadzoruje, da je živina brez bolezni. Vse živali, ki so zdaj na ladji, bodo pred ponovnim izvozom ali usmrtitvijo v klavnici nameščene v karanteno. 

Ministrstvu je sicer prišlo na misel, da bi raztovorili le nekatere živali, da bi ustvarili več prostora za povratno potovanje. "Če so se živali na poti zredile, potrebujejo več prostora, zato morajo nekatere biti odstranjene," je dejal Hassell.

IMF: Kontejnerski promet v Rdečem morju ob napadih upadel za tretjino

"Kontejnerski promet je upadel za skoraj 30 odstotkov. Pospešeno je začel padati v začetku letošnjega leta," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal direktor IMF za Bližnji vzhod in osrednjo Azijo Jihad Azour. Hutijevci trdijo, da z napadi izražajo solidarnost s Palestinci oz. nasprotovanje vojni med Izraelom in skrajnim gibanjem Hamas, ki v Gazi traja od oktobra.

Podatki IMF kažejo, da se je ladijski promet, ne zgolj kontejnerski, skozi Sueški prekop v prvih 16 dneh letošnjega leta glede na enako lansko obdobje zmanjšal za 37 odstotkov. Kanal Rdeče morje povezuje s Sredozemskim morjem in je izjemno pomemben predvsem za evropsko trgovino.

Zaradi napadov so nekateri ladjarji svoje poti že preusmerili okoli Afrike. "Stopnja negotovosti je izjemno visoka, razvoj dogodkov pa bo pokazal, kako dolgoročne bodo spremembe v trgovinskih poteh po morju," je dejal Azour.

Obrambni ministri na neformalnem zasedanju tudi o vojaški operaciji EU v Rdečem morju

Visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell na današnjem neformalnem zasedanju obrambnih ministrov, ki poteka v okviru belgijskega predsedovanja Svetu EU, pričakuje odločitev o vzpostavitvi pomorske misije EU v Rdečem morju.

Pred zasedanjem je izrazil upanje, da bodo ministri odločili, katera članica bo poveljevala pomorski misiji, kje bo njen sedež in katera plovila bodo prispevale posamezne članice.

"Upam, da bo ta misija vzpostavljena 17. februarja," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije. Dodal je, da se bo imenovala Aspides, kar pomeni zaščitnik. Njena naloga bo ščititi ladje pred napadi hutijevcev, ne pa sodelovati v kakršnemkoli posredovanju proti njim, je pojasnil.

Na dnevnem redu zasedanja, ki se ga udeležuje tudi obrambni minister Marjan Šarec, je še nadaljnja vojaška podpora Ukrajini. Kolege iz članic EU bo prek video povezave nagovoril ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov, ki jim bo predstavil razmere na bojišču.

Borrell je ministre že pred časom pozval, naj sporočijo podatke o tem, koliko vojaške opreme so njihove države doslej poslale Ukrajini in kaj nameravajo poslati letos. O tem bodo govorili na današnjem zasedanju.

Razpravljali pa bodo še o sofinanciranju vojaške pomoči Ukrajini iz Evropskega mirovnega instrumenta. Doslej so bila sredstva iz tega sklada, ki ni del evropskega proračuna, namenjena predvsem sofinanciranju dobav iz obstoječih zalog članic, po novem pa bi se po Borrellovih besedah usmerili bolj v podporo proizvodnji orožja.

O tem bodo v četrtek govorili tudi voditelji držav članic unije na izrednem vrhu v Bruslju.