Učiteljica je bila z dela odsotna 17 let, vendar je zaradi svojega statusa ves čas prejemala polno plačo. Ta je nazadnje znašala 6174,04 evra bruto na mesec.
In lahko bi bila še višja. Učiteljica namreč nasprotuje prisilni upokojitvi. Če bo v postopku uspešna in bo ostala v delovnem razmerju, bi se ji zaradi avgustovskega zvišanja plač mesečni bruto prejemek povečal na 6381,49 evra.
Ob tem je primer dobil nov zaplet. Ker naj bi učiteljica neposredno iz bolniškega staleža odšla v pokoj, zanjo velja določba za zaposlitve javnih uslužbencev, po kateri ji je treba finančno nadomestiti neizkoriščeni minimalni dopust. Še več, za izplačilo ji sploh ni treba zaprositi. Po navedbah nemških medijev naj bi šlo za znesek, ki nekoliko presega vrednost ene njene mesečne plače. Javnost se je na novico odzvala z ogorčenjem.
Tožilstvo sumi, da je med bolniško delala
V ozadju 17-letne odsotnosti naj bi bila namreč še precej resnejša zgodba. Duisburško tožilstvo 62-letnico sumi, da je med dolgotrajnim bolniškim staležem skrivaj delala kot zdravilka, kar je v Nemčiji zakonsko reguliran poklic.
Preiskovalci so zaradi suma preiskali njeno stanovanje in zasegli gradivo, ki ga zdaj analizirajo.
Če bi se izkazalo, da je med bolniško dejansko opravljala drugo dejavnost, bi se odprlo vprašanje, kako je bilo mogoče, da je bila skoraj dve desetletji uradno nezmožna za delo učiteljice, hkrati pa potencialno sposobna opravljati drugo delo.
A tudi, če se domneve o izkoriščanju sistema, potrdijo, ji prav veliko težav ne preti. Morebitni kazenski pregon zaradi goljufije v Nemčiji praviloma zastara po petih letih. To pomeni, da tudi če bi preiskovalci ugotovili nepravilnosti iz bistveno starejšega obdobja njene 17-letne odsotnosti, velikega dela morebitnih dejanj ni več mogoče uradno nasloviti.
Poleg tega javni uslužbenec svojega statusa ne izgubi že ob vsaki kazenski obsodbi. V njenem primeru bi avtomatična izguba statusa nastopila šele ob obsodbi na najmanj eno leto zapora.
Še najbolj verjetno tako je, da se bo znašla v disciplinskem postopku, v katerem so kot sankcije mogoče denarna kazen, znižanje plače ali celo odpust iz javne službe. Toda tudi tukaj obstaja pomembna omejitev. Disciplinsko pravo namreč ne predvideva vračila že izplačanih plač.
To pomeni, da niti morebitna ugotovitev disciplinskih kršitev sama po sebi državi ne omogoča, da bi preprosto zahtevala nazaj denar, ki ga je učiteljica prejemala med dolgoletno odsotnostjo.
Ugodna situacija za domnevno kršiteljico
Primer tako ustvarja precej nenavaden pravni paradoks. Če učiteljica izgubi spor proti upokojitvi, bo odšla v pokoj, vendar ji bo država ob tem izplačala še nadomestilo za neizkoriščeni minimalni dopust.
Če spor dobi, bo ostala zaposlena, njena mesečna bruto plača pa se bo zaradi novega zvišanja povzpela na več kot 6380 evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.