Ameriške in izraelske sile so v manj kot 40 dneh intenzivnega bombardiranja izvedle več kot 23.000 napadov na približno 17.000 vojaških ciljev. Ameriška vojska je sporočila, da naj bi v Iranu zadela več kot 13.000 ciljev, izraelska vojska pa je poročala o približno 10.800 napadih, ki naj bi zadeli okoli 4000 ciljev, navaja Al Jazeera.
Tarče so bile široko razpršene: od balističnih in manevrirnih raket, brezpilotnih letalnikov, sistemov zračne obrambe in vojaških baz do poveljniških centrov, radarjev, komunikacijskih vozlišč ter jedrskih objektov. Posebej močno so bili prizadeti vojaški kompleksi Parchin in Khojir pri Teheranu, pomorska baza in pristaniški kompleks v južnem iranskem Bandar Abbasu, letalska baza Fath blizu Karaja ter raketni objekti v Isfahanu, Yazdu in Shahroudu.
Po majskih ocenah načelnika ameriškega Centralnega poveljstva (CENTCOM) je bilo uničenih ali poškodovanih več kot 85 odstotkov iranske obrambne industrije, povezane z raketami, droni in pomorsko obrambo.
Močno je bila prizadeta tudi iranska mornarica, poškodovanih ali uničenih naj bi bilo več kot 155 plovil. Med najbolj odmevnimi incidenti je bila potopitev vojne ladje IRIS Dena, ki jo je ameriška podmornica v mednarodnih vodah ob južni Šrilanki zadela med vračanjem z indijskih pomorskih vaj. V napadu je umrlo 104 od 136 članov posadke, 20 mornarjev pa še vedno pogrešajo. Donald Trump je kasneje dejal, da ga je razjezilo, ker ladje niso zasegli, temveč uničili, pri čemer je citiral generala, ki naj bi mu dejal, da je "veliko bolj zabavno" tako.
Vojna pa ni prizadela zgolj vojaškega sektorja. Tarča napadov je postala tudi civilna infrastruktura, vključno z energetskimi obrati, petrokemično industrijo, jeklarnami, elektrarnami in prometnimi povezavami. Dve največji jeklarni, Khuzestan in Mobarakeh, sta bili prisiljeni ustaviti delovanje. Benjamin Netanjahu je aprila med drugim poudaril, da je izraelska vojska uničila 70 odstotkov iranskih jeklarskih proizvodnih zmogljivosti.
Izraelska vojska je takrat prav tako trdila, da so napadi na ključne petrokemične komplekse posebej prizadeli iransko petrokemično industrijo, saj naj bi bilo po njihovih navedbah začasno ohromljenih več kot 85 odstotkov izvoznih zmogljivosti. Obnova bo po ocenah strokovnjakov trajala več let in zahtevala milijardne vložke, piše Al Jazeera.
Pomorska blokada, ki so jo ZDA aprila uvedle nad južnimi iranskimi pristanišči, je bila namenjena dodatnemu gospodarskemu pritisku na Iran z omejevanjem izvoza nafte. Ukrep je še poglobil inflacijo, ki močno bremeni več kot 90 milijonov prebivalcev države. Kljub temu je Iran po odpravi blokade v le dveh tednih ponovno močno povečal izvoz in prodal več kot 50 milijonov sodov nafte.
Kljub obsežnim napadom Iran ni ostal brez ključnih vojaških zmogljivosti. Pomemben del podzemnih raketnih sistemov Islamske revolucionarne garde (IRGC) naj bi ostal nepoškodovan, številne lokacije pa so po bombardiranju vhodov in nadzemne infrastrukture že znova usposobili. Posebej pomembne so raketne zmogljivosti ob Hormuški ožini, kjer naj bi bilo skoraj 90 odstotkov podzemnih objektov ponovno delno ali v celoti operativnih. Nekatere občutljive vojaške objekte je Iran dodatno utrdil z betonom in zemeljskimi pregradami, da bi jih zaščitil pred morebitnimi novimi zračnimi napadi.
Čeprav je CENTCOM trdil, da so bili v skoraj 1500 napadih zadeti iranski obrati za proizvodnjo orožja, kar naj bi za več let zmanjšalo sposobnost Irana za proizvodnjo balističnih raket in dronov dolgega dosega, se je iranska vojska po navedbah ameriških medijev začela obnavljati hitreje od pričakovanj. Poročali so celo, da je Iran ohranil približno 70 odstotkov predvojnih zalog raket in izstrelitvenih naprav, CENTCOM pa je te navedbe pozneje zanikal.
V prvih dneh vojne sta IRGC in redna vojska Artesh proti Izraelu ter ameriškim oporiščem v regiji izstrelila stotine raket in brezpilotnih letalnikov, nato pa se je tempo napadov zmanjšal na več deset na dan, saj so pričakovali dolgotrajno izčrpavalno vojno. Predvsem so začeli uporabljati enosmerne drone, saj so bistveno cenejši od balističnih raket, poroča Al Jazeera.
Po besedah brigadnega generala Alireze Sheikha se je proizvodnja dronov od 12-dnevne vojne z Izraelom povečala kar desetkrat. Iran medtem trdi, da je med vojno sestrelil več kot 200 sovražnih brezpilotnih letal, med njimi tudi napredni ameriški dron MQ-9 Reaper, ter prestregel ali poškodoval več bojnih letal, vključno z F-35, F-15E in A-10 Warthog. Iransko letalstvo naj bi med vojno izvedlo tudi domnevno uspešen napad na ameriško oporišče Camp Buehring v Kuvajtu. Čeprav ni jasno, koliko iranskih lovskih letal je še operativnih, naj bi Teheran že začel pogovore z Rusijo in Kitajsko o nakupu novih.
Kljub hudim izgubam v mornarici Iran še naprej ohranja pomemben vpliv nad Hormuško ožino, ki je tudi njegov najpomembnejši adut. IRGC po potopitvi večjih vojnih ladij z uporabo manjših plovil, hitrih čolnov, balističnih raket, dronov in pomorskih min še vedno učinkovito ogroža ladijski promet, kar povzroča negotovost na globalnih energetskih trgih.
Napetosti so se dodatno zaostrile v začetku tedna, ko je Iran z balističnimi raketami in droni ustavil komercialna plovila v bližini Omana, ki so uporabljala pomorski koridor pod ameriškim nadzorom namesto poti, ki jo priznava Teheran.
Dodatno zaskrbljenost povzroča dejstvo, da naj bi bili deli Hormuške ožine še vedno minirani. Pod ruševinami bombardiranih jedrskih objektov pa naj bi po navedbah Al Jazeere ostal tudi del visoko obogatenega urana, katerega morebitno pridobivanje bi zahtevalo dolgotrajne in tehnično zahtevne operacije s težko mehanizacijo.
Ker trajen političen dogovor še ni sprejet, vse strani opozarjajo na možnost ponovne eskalacije. Trump je ob tem že napovedal možnost novih napadov, predvsem na iransko civilno infrastrukturo, zlasti energetske objekte in elektrarne.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.