Nadaljevanje konflikta na Bližnjem vzhodu je okrepilo strahove pred poglabljanjem energetske krize, cena surove nafte pa je tako v ponedeljek skočila na najvišjo raven v zadnjih štirih letih in v nekem trenutku dosegla ceno 119,50 dolarja za sod.
Kmalu zatem se je pojavila informacija o izrednem zasedanju finančnih ministrov skupine G7. Nakazovalo se je, da bi lahko države sprostile kar 300 milijonov sodov naftnih rezerv, ki bi jih koordinirala Mednarodna agencija za energijo. Že sama ugibanja so bila dovolj, da se je rast cene nafte nekoliko umirila, poroča BBC. Na koncu ministri odločitve niso sprejeli.
Nazadnje se je oglasil še ameriški predsednik Donald Trump in z besedami nakazal, da bo vojne kmalu konec, cena nafte pa je začela prosto padati in se ustavila pri okoli 90 dolarjih za sod.
Nihanje cene sicer ni presenetljivo, saj so v Perzijskem zalivu zaradi blokade Hormuške ožine, skozi katero potuje 20 odstotkov svetovne nafte in zemeljskega plina, 'obtičali' milijoni sodčkov, večina zalivskih držav pa je poročala o upočasnitvi proizvodnje. Bahrajnska naftna družba je celo razglasila višjo silo, ki jo osvobaja od pogodbenih obveznosti.
Trump je v ponedeljek skušal zmanjšati pomen izjemne rasti cene nafte, češ da se je zvišala "manj kot sem mislil, da se bo". V intervjuju za CBS News je sprva vojno označil za "skoraj zaključeno", ob zaprtju borze pa je znova podal vrsto nasprotujočih si izjav, ki so nakazovale, da se bo konflikt nadaljeval. "Zmagali smo v marsičem, a ne dovolj."
Na družbenih omrežjih je zapisal: "Če bo Iran storil karkoli, kar bi ustavilo pretok nafte v Hormuški ožini, ga bodo ZDA prizadele DVAJSETKRAT HUJE, kot so ga prizadele doslej." A Teheran je že opozoril, da se ne bo predal in da ne bo dovolil izvoza "enega litra nafte" iz regije, če se bodo ameriški in izraelski napadi nadaljevali, so poročali iranski državni mediji.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj namignil, da bi lahko več držav napotilo svoje ladje v Perzijski zaliv, kjer bi nato "spremljali" tankerje, s tem pa bi utrdili vitalno trgovinsko pot.
Cene zemeljskega plina v Evropi so se ob začetku današnjega trgovanja znižale za več kot 10 odstotkov, poroča STA. Trgovci s plinom so okoli 10. ure po srednjeevropskem času na vozlišču TTF na Nizozemskem s terminskimi pogodbami za dobavo v aprilu trgovali po 45,85 evra za megavatno uro (MWh) plina. To je za okoli 13 odstotkov manj kot v ponedeljek.
Plin se je, skupaj z nafto, občutno podražil zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Samo v začetku ponedeljkovega trgovanja se je tako podražil za skoraj tretjino na 69,50 evra za MWh plina.
Trump je prav tako napovedal, da bo Washington odpravil nekatere sankcije, povezane z nafto, da bi ublažil pomanjkanje. Napoved je sledila kmalu po telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. "Imamo sankcije proti nekaterim državam. Te sankcije bomo odpravili, dokler se ožina ne bo odprla," je dejal. Trumpova administracija je denimo prejšnji teden Indiji dovolila, da lahko 30 dni kupuje rusko nafto, potem ko ji je to prejšnji mesec prepovedala.
Čeprav so se cene znižale, pa se z nafto še vedno trguje po bistveno višjih cenah kot pred nekaj tedni, poroča Guardian.
Zaskrbljenost zaradi višjih cen goriva in negotovosti glede oskrbe sta spodbudila vlade po vsej Evropi in Aziji k ukrepanju. Hrvaška, Madžarska, Južna Koreja in Tajska so v zadnjih dneh uvedle omejitve cen goriva, da bi ublažile grožnjo pomanjkanja.
Filipini so javnim uslužbencem naročili, naj zmanjšajo porabo klimatskih naprav in zmanjšajo število potovanj. Bangladeš je medtem zaprl vse univerze in prestavil praznik Eid al-Fitr kot del nujnih ukrepov za varčevanje z električno energijo in gorivom.
Tudi če bi se vojna danes končala, kaos v dobavnih verigah ostaja, prav tako tudi škoda, povzročena energetski infrastrukturi, ki se bo odpravljala tedne, poroča BBC. Kljub temu se zdi, da Trumpa vendarle omejujejo ekonomski vidiki, naraščanje cen goriva pa ni po godu njegovim volivcem.
Vojne na Bližnjem vzhodu zaenkrat še ni konec, trgi so mirnejši, a razmere ostajajo negotove.
