50 let od krvave nedelje na Severnem Irskem

Krvava nedelja je eden najbolj bolečih dogodkov v več kot treh desetletjih nasilja med katoliškimi nacionalisti in protestantskimi unionisti. Na ta dan so britanski vojaki na mirnem katoliškem shodu za državljanske pravice v Londonderryju ubili 13 ljudi, eden pa je poškodbam podlegel pozneje. Takrat je vojska napačno navajala, da so na Britance streljali pripadniki skrajne Irske revolucionarne armade (Ira). Prelivanje krvi je v treh desetletjih zahtevalo 3500 življenj in se je v veliki meri končalo s podpisom mirovnega sporazuma na veliki petek leta 1998.

"Krvava nedelja ni le zgodovinski dogodek, ostaja del živega spomina vseh Ircev," je v videosporočilu dejal irski predsednik Michael D. Higgins.

Britanski premier Boris Johnson pa je krvavo nedeljo označil za enega najbolj temnih dni desetletja dolgega konflikta. "Moramo se učiti iz preteklosti, biti spravljivi in zgraditi mirno prihodnost za vse ljudi na Severnem Irskem," je tvitnil.

Kritiki sicer Johnsonu očitajo, da ga v resnici ne zanima reševanje tega izziva. Vlada namreč načrtuje zakon, ki bi onemogočil kakršen koli kazenski pregon, civilne procese ali javne preiskave v povezavi s severnoirskim konfliktom.