Pisalo se je leto 2012. Jeffrey Epstein je bil tedaj že obsojeni spolni prestopnik, ko je na njegov naslov v razkošni hiši na Manhattnu prispelo pismo ene vodilnih ameriških odvetniških družb, danes imenovane McDermott Will & Schulte.
Pismo je bilo povezano z milijarderjem Leonom Blackom, soustanoviteljem investicijske družbe Apollo Global Management in dolgoletnim Epsteinovim znancem. "Zaradi vašega strokovnega znanja na finančnem področju je gospod Black zahteval, da vas najamemo, da bi pridobili vaša stališča in mnenja o različnih zadevah," je pisalo v dokumentu. Za delo naj bi Epstein prejel simboličnih 500 dolarjev. Strošek bi plačal Black.
Toda bistveno vrednejši od honorarja je bil pravni položaj, ki ga je lahko prinesel takšen dogovor.
Kaj je Epstein dobil poleg 500 dolarjev?
Ameriško pravo močno varuje zaupno komunikacijo med odvetnikom in stranko. V določenih okoliščinah pa se lahko ta zaščita razširi tudi na zunanje strokovnjake, ki jih odvetnik potrebuje za zagotavljanje pravnega svetovanja.
Takšni dogovori so znani kot Kovelovi dogovori, po sodnem primeru iz leta 1961.
Običajno gre denimo za računovodje ali finančne strokovnjake, ki odvetnikom pomagajo razumeti zapletene strokovne podatke. Če so izpolnjeni pravni pogoji, je lahko del njihove komunikacije zaščiten podobno kot neposredna komunikacija med odvetnikom in stranko.
Bloomberg ugotavlja, da se je Epstein teh pravil zelo dobro zavedal. V elektronski pošti je Kovelove dogovore večkrat omenjal po imenu in jih predlagal odvetnikom ter potencialnim strankam.
Med dokumenti, ki jih je objavilo pravosodno ministrstvo, je Bloomberg našel deset različnih takšnih svetovalnih dogovorov in omembe še štirih. Večina najdenih različic sicer ni podpisana, zato ni jasno, koliko jih je dejansko začelo veljati.
Prav tako tak dogovor ne pomeni, da avtomatično postane skrivno vse, kar svetovalec pove ali napiše. Pravno zaščito je mogoče izpodbijati, njena veljavnost pa je med drugim odvisna od tega, ali je bil zunanji strokovnjak dejansko potreben za pravno svetovanje.
'Težko si je predstavljati'
Bruce Green, direktor centra za pravo in etiko na pravni fakulteti univerze Fordham, se sprašuje, zakaj bi bil Epstein sploh nujen za delo odvetnikov pri davčnem in zapuščinskem načrtovanju.
"Je res najpomembnejši strokovnjak za finance in davke, ki bi lahko koristil pri načrtovanju zapuščine? Težko si je predstavljati," je dejal.
Profesor prava George Cohen z Univerze v Virginiji je po pregledu dokumentov opozoril na nekaj drugega.
"Najbolj presenetljivo pri teh pismih je, kako malo informacij vsebujejo o tem, katere storitve naj bi Epstein opravljal," je dejal. Samo iz dokumentov po njegovih besedah ni mogoče ugotoviti, kakšno pravno svetovanje so družbe zagotavljale ali zakaj bi bile Epsteinove storitve pri tem potrebne.
Od 500 dolarjev do skoraj 160 milijonov
V središču dela dokumentacije je Leon Black. Dokumenti po Bloombergovih ugotovitvah kažejo, da je Black spodbujal vključevanje Epsteina v pravno in davčno svetovanje, povezano z njegovim premoženjem. Epstein naj bi mu med drugim pomagal pri prizadevanjih za zmanjšanje potencialne davčne obveznosti pri dedovanju, ki je presegala milijardo dolarjev.
Black je Epsteinu skozi leta plačal skoraj 160 milijonov dolarjev – več kot 300.000-krat toliko, kot je znašal simbolični honorar v pismu odvetniške družbe iz leta 2012.
V enem od dogovorov iz leta 2013, povezanem z odvetniškima družbama Paul, Weiss in McDermott Will, naj bi Black Epsteinu za svetovanje plačal 23,5 milijona dolarjev. Elektronska sporočila po navedbah Bloomberga nakazujejo tudi, da je Epstein sodeloval pri odobravanju plačil računov odvetniške družbe Paul, Weiss v Blackovem imenu.
'Dober kolega'
Dokumenti kažejo, da Epstein ni deloval zgolj kot pasivni zunanji svetovalec.Novembra 2012 je odvetnico Carlyn McCaffrey prosil, naj ga pred sestankom z družbo Paul, Weiss seznani z novo davčno strategijo za Blackovo premoženje. Odgovorila mu je zgodaj zjutraj s šeststopenjskim načrtom.
Pozneje ji je Epstein zagotavljal, da bo Black še naprej sodeloval tudi z njeno odvetniško družbo.
"Prepričan sem, da lahko poskrbim, da ostanete del ekipe," ji je napisal septembra 2013. "Hvala," mu je odgovorila. "Dober kolega ste."
Odvetniška družba McDermott Will danes poudarja, da McCaffreyjeva nikoli ni zastopala Epsteina in da so svetovalni dogovori z zunanjimi strokovnjaki običajna praksa. Konkretnih odnosov s strankami zaradi zaupnosti ne komentira.
Epstein je odvetnikom pošiljal tudi bogate stranke
Odnos je deloval tudi v drugo smer. Epstein je uglednim odvetniškim družbam priporočal ljudi iz svoje mreže bogatih in vplivnih znancev.
Družbi McDermott Will je med drugim napotil nepremičninska mogotca Morta Zuckermana in Andrewa Farkasa, izraelsko-ameriškega poslovneža Bennyja Shabtaija ter nekdanjega vodjo Hudson News Jamesa Cohena.
Družbi Paul, Weiss je med drugim priporočil Billa Gatesa, Zuckermana in filozofa ter jezikoslovca Noama Chomskega. Bloomberg poudarja, da zaradi povezav z Epsteinom nihče od naštetih ni bil obtožen kaznivih dejanj.
Poskušal je zaščititi celo komunikacijo s Stevom Bannonom
Epstein je podobno pravno zaščito poskušal uporabiti še tik pred svojo aretacijo leta 2019. Takrat je razvpiti Steve Bannon z Epsteinom opravljal intervjuje za dokumentarni projekt.
Nekaj tednov pred Epsteinovo aretacijo je nastal predlog dogovora, po katerem bi Bannona najeli kot svetovalca in poskušali njuno sodelovanje vključiti pod okrilje odvetniške zaupnosti.
"Morava govoriti o Kovelu," je Epstein junija 2019 napisal Bannonu. "V smislu Kovelovega dogovora glede računovodstva in financ?" je vprašal Bannon. "Pravno zaupno," mu je odgovoril Epstein. Bannon dogovora ni podpisal, je povedal njegov predstavnik.
200.000 strani ostaja prikritih
Ameriško pravosodno ministrstvo je januarja ob objavi gradiva sporočilo, da je zaradi različnih pravnih privilegijev prikrilo ali zadržalo približno 200.000 strani dokumentov.
Kaj je na njih, javnost ne ve. Pravosodno ministrstvo pravi, da je pri objavi dokumentacije ravnalo skladno z zakonom.
Skupina kongresnikov pa je že predlagala novo zakonodajo, s katero želi doseči objavo dodatnih informacij, tudi nekaterih, ki so bile zadržane zaradi odvetniške zaupnosti.
Še več dokumentov je predmet ločenega sodnega spora. Epsteinova zapuščina se v skupinski tožbi njegovih žrtev na zveznem sodišču na Manhattnu sklicuje na pravno zaupnost pri več kot 7000 dokumentih. Med njimi so komunikacije z več odvetniki, nekateri od njih pa pravijo, da Epstein sploh ni bil njihova stranka.
Odvetniške družbe niso obtožene sodelovanja pri Epsteinovih zločinih
Bloomberg sicer ni ugotovil ali zatrdil, da bi odvetniške družbe vedele, da je Epstein v času njihovega sodelovanja spolno zlorabljal mlade ženske. Oblasti zaradi sodelovanja z Epsteinom nobene od omenjenih družb ali njihovih odvetnikov niso obtožile kaznivih dejanj.
Tudi številni ljudje, katerih imena se pojavljajo ob Epsteinu, so povedali, da obžalujejo stike z njim in da za njegove zločine niso vedeli.
Zato tudi dejstvo, da je neko ime v Epsteinovih dokumentih, samo po sebi ni dokaz nezakonitega ravnanja.
Toda Bloombergova preiskava odpira drugačno vprašanje: koliko Epsteinove zgodbe javnost zaradi zakonite pravne zaupnosti morda nikoli ne bo videla?
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.