52 let kasneje DNK razkrila, kdo je umoril 17-letno srednješolko

Ameriške oblasti so po 52 letih razrešile umor 17-letne Melisse Ann Smith, katere truplo so 27. oktobra 1974 v ameriški zvezni državi Utah odkrili lovci. Najstnica je bila žrtev spolnega nasilja in mučenja, njen morilec pa je več kot pet desetletij ostal neznan.

Kot poroča BBC, so preiskovalci s pomočjo napredne tehnologije za analizo DNK zdaj ugotovili, da je bil za njeno smrt odgovoren Ted Bundy, eden najbolj razvpitih serijskih morilcev v ameriški zgodovini.

Do preboja je prišlo po tem, ko so aprila letos oblasti v Utahu potrdile, da je bila Bundyjeva žrtev tudi najstnica Laura Ann Aime. Dokazi, zbrani v tej preiskavi, so nato pomagali razrešiti še umor Melisse Ann Smith.

Melissa Ann Smith je bila stara komaj 17 let, ko so jo oktobra 1974 umorili. Bila je hčerka lokalnega policijskega načelnika, vendar preiskovalcem kljub dolgoletnim prizadevanjem ni uspelo ugotoviti, kdo jo je napadel.

Odločilen preobrat je prinesel napredek forenzične tehnologije, ki danes omogoča ponovno analizo bioloških sledi, zbranih pred desetletji.

Na torkovi novinarski konferenci so predstavniki policije poudarili, da primer dokazuje, kako pomembno je ohranjanje dokaznega gradiva tudi takrat, ko preiskava več let ne prinese rezultatov.

Šerifinja okrožja Salt Lake Rosie Rivera je dejala, da bi morala razrešitev primera vliti upanje tudi svojcem drugih žrtev nerešenih umorov.

"Forenzika se spreminja vsak dan in imamo možnost, da te primere preučujemo znova in znova," je poudarila.

Pohvalila je tudi preiskovalce, ki so dokaze hranili več kot pet desetletij. Prav njihova ohranitev je omogočila, da so lahko s sodobnimi metodami ugotovili povezavo med umorom in Bundyjem.

Melissa Ann Smith je bila 17-letna srednješolka iz mesta Midvale v Utahu, njen oče Louis S. Smith pa je bil načelnik tamkajšnje policije. V petek, 18. oktobra 1974, se je poslovila od prijateljice v lokalni piceriji. Kmalu zatem so jo opazili še v restavraciji v bližnjem Murrayju, nato pa se je za njo izgubila vsaka sled. Njena mati je še istega dne prijavila izginotje.

Devet dni pozneje je lovec na jelene na gozdnatem območju blizu Park Cityja odkril njeno truplo. Preiskovalci so že dve leti po umoru sumili, da bi bil zanj lahko odgovoren Ted Bundy, vendar niso imeli dovolj dokazov, da bi primer zaključili.

Melissina starša nista nikoli izvedela, kdo je umoril njuno hčer. Oče je umrl leta 1985, mati pa leta 2024, le dve leti pred dokončno razrešitvijo primera. Tudi njena sestra Jolene je umrla, in sicer leta 2014.

Preiskovalci menijo, da bi lahko napredne analize DNK pomagale razrešiti še druge primere, povezane z razvpitim morilcem.

Policijski narednik Mike Reynolds iz okrožja Utah je na novinarski konferenci potrdil, da oblasti preučujejo še druge primere, pri katerih obstaja sum Bundyjeve vpletenosti. "Z vsakim razrešenim primerom naj še bolj izbrišemo spomin na Teda Bundyja," je dejal.

V Utahu sicer ostaja veliko nerešenih primerov nasilnih smrti. Po podatkih, ki jih je aprila objavil časnik Salt Lake Tribune, so tamkajšnje oblasti takrat obravnavale 444 nerešenih preiskav smrti, med njimi 258 umorov.

Ted Bundy velja za enega najbolj razvpitih serijskih morilcev v zgodovini Združenih držav Amerike. Njegov morilski pohod se je začel na pacifiškem severozahodu ZDA, pozneje pa se je razširil tudi v druge zvezne države.

Znan je bil po tem, da je ženske pogosto ogovoril na javnih mestih in si z navidezno prijaznostjo pridobil njihovo zaupanje.

Včasih se je pretvarjal, da je poškodovan in potrebuje pomoč. Ko so se mu žrtve približale, jih je zvabil na odmaknjene kraje, kjer jih je napadel in umoril.

Bundy je pred usmrtitvijo priznal več umorov, med drugim tudi umora dveh najstnic v Utahu. Skupno ga povezujejo z najmanj 30 umori po Združenih državah Amerike, čeprav natančno število njegovih žrtev še danes ni znano.

Bundyja so prvič aretirali leta 1975 zaradi ugrabitve ženske, za kar je bil obsojen na 15 let zapora. Toda leta 1977 mu je uspelo pobegniti, ko je skočil skozi okno zaporniške knjižnice. Policija ga je ponovno prijela, vendar je še istega leta pobegnil drugič, tokrat po le osmih dneh. Po pobegu je nadaljeval morilski pohod, dokler ga leta 1978 niso dokončno prijeli.

Leta 1989 so ga usmrtili na električnem stolu. Njegova smrt pa ni pomenila tudi konca preiskav številnih umorov, s katerimi so ga povezovali. Zaradi omejenih forenzičnih možnosti v času, ko so bili zločini storjeni, so nekateri primeri ostali nerešeni več desetletij.