600-tonsko cerkvico spravili na kolesa in jo po polžje selijo na novo lokacijo

Lesena cerkvica iz švedskega mesteca Kiruna se je danes podala na dvodnevno popotovanje na nov naslov. S stare lokacije jo bodo namreč preventivno preselili, da jo rešijo pred posedanjem tal in predvideno širitvijo največjega podzemnega rudnika železove rude na svetu. 

Pred začetkom popotovanja so delavci 600-tonsko cerkev po 113 letih dvignili z njenih temeljev in jo prenesli na posebej za ta namen zgrajeno platformo na kolesih. Nato so jo začeli po polžje premikati po ovinkasti arktični cesti do nove lokacije, ki leži pet kilometrov stran. Premakne se namreč za približno 500 metrov na uro. 

Priprave na selitev so potekale več mesecev, saj gre za izjemno zahteven podvig. Upravitelj rudnika LKAB je lani razširil ceste, po katerih bodo rdečo cerkev – eno največjih lesenih stavb na Švedskem – prepeljali do povsem novega središča mesta Kiruna. Pri tem so morali določeno infrastrukturo porušiti. 

Potovanje bo rešilo cerkev, a jo bo odneslo z mesta, kjer stoji že več kot stoletje. "Cerkev je na nek način duša Kirune in na nek način predstavlja varno mesto," je dejala Lena Tjarnberg, vikarka Kirune. "Zame je to kot dan veselja. Mislim pa, da so ljudje tudi žalostni, ker moramo zapustiti ta kraj," je dodala. 

Cerkev naj bi na novi lokaciji za obiskovalce znova odprli konec leta 2026. 

Selitev cerkvice je del 30-letnega projekta, v okviru katerega bodo preselili okoli 3000 domov in stavb ter približno 6000 ljudi. Tudi številne druge stavbe namreč razstavljajo in na novo postavljajo okoli novega mestnega središča, ki leži pet kilometrov stran od starega centra. Zgradili so tudi na stotine povsem novih domov, trgovin in celo novo mestno hišo. 

"Cerkev je ... potrditev ali simbol te mestne preobrazbe," je za Reuters povedal župan Mats Taaveniku. Kot pravi, so trenutno na pol poti. "Imamo še 10 let časa, da preselimo preostali del mesta," je poudaril. 

Kiruna je najsevernejše švedsko mesto, ki je znano po rudnikih železa. Mesto je bilo prvotno zgrajeno v 90. letih 19. stoletja prav zaradi rudnika Kiruna, saj so rudarji potrebovali oskrbo v oddaljenem kraju. 

S premestitvijo mesta bo podjetje LKAB zagotovilo, da bodo rudniki Kirune tudi v prihodnjih letih lahko delovali. Podjetje sicer proizvede kar 80 odstotkov železove rude, ki se je izkoplje na evropskih tleh. Podjetje, ki je v državni lasti, je od 1890-ih izkopalo približno dve milijardi ton železove rude, predvsem iz rudnika v Kiruni. Ocene pa so, da se v Kiruni in bližnjih rudnikih v Svappavaari in Malmbergetu nahaja še dodatnih šest milijard ton te rude. LKAB zdaj načrtuje nov rudnik poleg obstoječe lokacije v Kiruni.

Poleg železove rude načrtovani rudnik Per Geijer vsebuje tudi pomembna nahajališča redkozemeljskih elementov, skupine 17 kovin, ki so ključne za izdelavo visokotehnoloških izdelkov – od laserjev do iPhonov in zelene tehnologije, ki je ključna za doseganje evropskih podnebnih ciljev.

Za mnoge pripadnike avtohtone skupnosti Sami v regiji, ki tam že tisočletja vzrejajo severne jelene, pa je selitev le še en opomnik kako obsežne spremembe je pokrajini prinesel razvoj rudarjenja. "To območje je tradicionalna dežela ljudstva Sami. Območje je bilo nekoč pašnik in tukaj so se nekoč kotili jeleni," je za Reuters dejal Lars-Marcus Kuhmunen, predsednik lokalne skupnosti Gabna Sami.

Če se bodo po selitvi nadaljevali načrti za še en rudnik v bližini, bo to odrezalo pot do poletnih in zimskih pašnikov severnih jelenov, zaradi česar vzreja severnih jelenov v prihodnosti ne bo več mogoča, je dodal. "Pred 50 leti je moj praded rekel, da bo rudnik uničil naš način življenja, našo vzrejo severnih jelenov. In imel je prav," je dodal Kuhumunen.