"Počutim se, kot da imamo v rokah žlico za izprazniti morje." Tako je inženir Združenih narodov Ahmed Alyan opisal razsežnost naloge, potem ko je njegova ekipa ves dan odstranjevala ruševine z enega samega odseka ceste v četrti Tel al Hava v mestu Gaza. A tudi po celodnevnem delu so ga še vedno obdajale gore betona, kamenja in ostankov porušenih stavb.
Alyan je del ekipe Svetovnega programa za hrano (WFP), ki skuša znova odpreti ulice, po katerih so se nekoč premikali ljudje in promet, danes pa jih prekrivajo ostanki trgovin, pisarn in stanovanjskih stavb.
Na nekaterih delih iz poškodovane in zamašene kanalizacije na površje tečejo odplake. Drugod stojijo poškodovane stolpnice, ki so nagnjene zaradi uničenih temeljev, vendar v njih še vedno živijo razseljene družine.
61 milijonov ton ruševin
Številke kažejo razsežnost problema. Združeni narodi ocenjujejo, da je v Gazi približno 61 milijonov ton ruševin. "To je približno 20-krat toliko ruševin, kot jih je nastalo v vseh vojnah po svetu v zadnjih 18 letih," je povedal posebni predstavnik Programa ZN za razvoj (UNDP) za Palestino Jaco Cilliers.
Odstranjevanje večine materiala bi lahko po ocenah ZN trajalo najmanj sedem do deset let in stalo več milijard dolarjev, poroča Guardian. S tem bi čiščenje Gaze postalo ena največjih operacij odstranjevanja vojnih ruševin v sodobni zgodovini.
Po več kot dveh letih dela so odstranili približno 907.000 ton ruševin, od tega so jih več kot 300.000 ton reciklirali in ponovno uporabili. Toda doslej odstranjeni material predstavlja le približno 1,5 odstotka vseh ruševin. Očistili so tudi okoli 580 kilometrov cest, kar je omogočilo premikanje tovornjakov s pomočjo, humanitarnih ekip in prebivalcev.
Pod ruševinami naj bi bilo do 10.000 trupel
Toda ruševine niso zgolj gradbeni odpadki. Po ocenah, ki jih navaja UNDP, je lahko pod njimi še vedno pokopanih od 8000 do 10.000 trupel. Organizacije zato ne morejo preprosto pripeljati težke mehanizacije in začeti odstranjevati vsega pred seboj.
"Ruševine na nekaterih območjih za ljudi niso zgolj odpadki. Predstavljajo njihovo celotno življenje in spomine. V nekaterih primerih so lahko pod njimi še vedno trupla," je povedala članica ekipe WFP Nehal Abu Hassan.
Prav zato je po njenih besedah odstranjevanje ostankov domov za družine in skupnosti izjemno občutljivo vprašanje.
UNDP skupaj z Mednarodnim odborom Rdečega križa in drugimi organizacijami poskuša določiti kraje, kjer bi lahko bila človeška trupla, in jim pri odstranjevanju ruševin dati prednost.
Vzpostavljajo tudi forenzične postopke, s katerimi bi posmrtne ostanke identificirali, z njimi ustrezno ravnali, omogočili pokop v skladu z verskimi običaji in družinam izdali potrebno dokumentacijo.
Med betonom tudi neeksplodirane bombe
Vsak poseg v ruševine prinaša še eno nevarnost: neeksplodirana ubojna sredstva. Pred začetkom del se ekipe UNDP in WFP zato usklajujejo s službo ZN za odstranjevanje min Unmas, britansko organizacijo Halo Trust in drugimi strokovnjaki. Ti skušajo odkriti neeksplodirana sredstva ter označiti nevarna območja.
Toda njihove zmogljivosti so omejene. Vseh eksplozivnih ostankov ne morejo odstraniti ali onesposobiti, lahko pa identificirajo najbolj nevarna območja in nanje opozorijo delavce ter prebivalce.
Delo dodatno otežuje pomanjkanje opreme. Izrael je po navedbah vira omejil vstop opreme, ki bi jo ekipe potrebovale za odstranjevanje ruševin, ker lahko blago, ki ni hrana ali zdravilo, obravnava kot blago z dvojno rabo, ki bi lahko koristilo Hamasu.
Oprema, ki je že v Gazi, je zato močno obrabljena. Stroji se pogosto kvarijo, primanjkuje pa rezervnih delov, motornega olja in drugih sredstev za njihovo vzdrževanje. UNDP ima na območju sedem drobilnikov betona. Vsi so bili v Gazi že pred vojno. Dva so morali lokalni inženirji v zadnjem letu praktično ponovno sestaviti po modelih opreme, ki so jo imeli na voljo, saj novih strojev niso mogli pripeljati.
Iz porušenih hiš nastajajo nove ceste
Ker primanjkuje gradbenega materiala, poskušajo iz ogromnih količin ruševin pridobiti vsaj nekaj uporabnega. UNDP upravlja pet lokacij za drobljenje materiala. Ruševine najprej sortirajo in iz njih odstranijo kovino, jeklene palice in druge materiale. Beton nato zdrobijo na vedno manjše kose, dokler niso veliki približno kot frnikole oziroma majhni kamni. Tako pridobljeni material uporabljajo predvsem za popravilo cest in zapolnjevanje lukenj.
Del ga nasujejo tudi pod šotore in začasna bivališča, da bi jih nekoliko dvignili nad deževnico in kanalizacijske odplake. "Teh materialov ne moremo primerjati z naravnimi materiali, ki jih običajno uporabljamo za gradnjo cest. So slabše kakovosti in z njimi je težko delati. Toda alternative ni," je povedala Abu Hassan.
Očiščena cesta lahko pomeni ponovno odprto trgovino
Že razmeroma majhen očiščen prostor pa lahko pomembno spremeni življenje prebivalcev. Razseljeni Ibrahim Daradona, ki živi na območju Tel al Have, pravi, da so po odstranitvi ruševin ceste širše, avtomobili lažje vozijo, zmanjšalo pa se je tudi število glodavcev in žuželk. Ruševine so bile po njegovih besedah nevarne celo za otroke, ki so se igrali med njimi.
Čiščenje vpliva tudi na lokalno gospodarstvo, ocenjujejo, da se po odstranitvi ruševin pred poškodovanimi trgovinami in drugimi poslovnimi prostori mnogi ponovno odprejo že v približno 20 dneh.
Več kot dva milijona ljudi med ruševinami
V šotorih in začasnih bivališčih po navedbah Guardianovega vira živi več kot 2,1 milijona razseljenih ljudi. Ruševine so tako postale del njihovega vsakdanjega okolja.
Nevarne niso samo povsem porušene stavbe. Tveganje predstavljajo tudi objekti, ki še stojijo, vendar je njihova konstrukcija poškodovana.
Nekatere družine se vračajo v svoje nekdanje domove, ker menijo, da so še dovolj varni, nato pa se lahko stavba nenadoma zruši. Zato je preverjanje statične varnosti poškodovanih objektov še ena od nalog ekip na terenu.
