626.000 evrov: kradel milijonarjem, ker je računal, da ne bodo opazili

Sven R., ki ga zaradi pravil nemškega prava mediji identificirajo le z imenom in začetnico priimka, je dobro poznal sistem, ki ga je začel izkoriščati.

Bil je vodja ekipe zasebnega bančništva Deutsche Bank v Frankfurtu, njegove stranke pa so bili premožni posamezniki. S shemo je začel konec leta 2023 in jo nadaljeval do pomladi 2025, ko so ga odkrili.

V tem času je z računov približno šestih strank preusmeril več kot 626.000 evrov.

Na začetku so bili zneski veliki – od 50.000 do 81.500 evrov naenkrat. Pozneje je jemal tudi manjše zneske, med drugim 2500 evrov.

Na prvi dan sojenja je povedal, zakaj je izbiral prav najbogatejše. Računal je, da obstaja večja možnost, da ne bodo opazili izgube zneskov, ki so bili zanje "razmeroma nizki".

Primer pa je razkril tudi pomanjkljivosti notranjega nadzora ene največjih evropskih bank. Pri zasebnem bančništvu so premožne stranke pogosto poklicale svojega bančnika ali mu poslale elektronsko sporočilo z navodilom za prenos denarja. Bančniki od njih niso želeli zahtevati, da vsakič uporabijo spletno banko ali pošiljajo dodatna pisna navodila.

Pravila Deutsche Bank so sicer določala, da morata prenose v vrednosti 2500 evrov ali več potrditi dva zaposlena in da zgolj elektronsko sporočilo stranke ni dovolj.

Toda praksa je bila po besedah obsojenega drugačna. Nakazila so se pogosto izvajala brez povratnega klica stranki. Sven R. je vedel, kako to izkoristiti.

Bančnik je po lastnem priznanju spreminjal elektronska sporočila strank in jih nato posredoval sodelavcem, da je dobil potrebno drugo odobritev za nakazilo.

Zakaj niso posumili? Ker so ga poznali že leta. Nekateri sodelavci so bili njegovi prijatelji, poleg tega so vedeli, da osebno pozna svoje stranke. Zaupanje, ki si ga je zgradil skozi leta, je tako postalo ključni del prevare.

Predsedujoča sodnica Eva Livesey-Wardle je bila ob izreku sodbe kritična tudi do takratnega bančnega sistema. "Varnostne ukrepe Deutsche Bank je bilo takrat enostavno zaobiti," je dejala. "V sistem niso bile vgrajene kontrole, obstajali so samo drugi zaposleni. To je bilo enostavno zaobiti, če si si skozi leta pridobil zaupanje."

Če je katera od strank opazila, da ji manjka denar, ji ga je Sven R. vrnil in pojasnil, da je šlo za interno napako banke. Toda za zapolnjevanje nastalih lukenj je uporabljal denar drugih strank. Na sodišču je priznal, da je sčasoma izgubil pregled nad dogajanjem.

Denar je najprej preusmerjal na račune pri Deutsche Bank, odprte na ime svoje tašče, ki jih je sam nadzoroval. Nato ga je nakazoval na račun pri drugi banki.

Njegov načrt ni bil, da bi denar preprosto porabil. Upal je, da bo z denarjem strank na hitro ustvaril visoke donose s trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti. Če bi mu uspelo, bi lahko ukradene zneske vrnil, razliko pa obdržal.

Toda tveganje se ni izšlo. Od denarja mu je na koncu ostalo le približno 48.000 evrov.

Tudi razlog, zaradi katerega se je sploh lotil prevare, je bil povezan z neuspešnimi tveganimi naložbami.

Leta 2023 se je znašel pod finančnim pritiskom, potem ko je s tveganimi špekulacijami izgubil 50.000 evrov družinskih prihrankov. Istočasno se mu je rodil tretji otrok, družinska hiša pa je potrebovala obnovo.

Frankfurtsko deželno sodišče ga je spoznalo za krivega hujše zlorabe zaupanja in mu izreklo dve leti pogojne zaporne kazni.

Sodnica je poudarila, da je bil na sami meji kazni, pri kateri bi moral dejansko v zapor. Njegovo ravnanje je po njenih besedah pokazalo visoko stopnjo kriminalnega naklepa, zlorabil pa je zaupanje strank, sodelavcev in banke.

V prid mu je štelo, da je dejanja priznal že na začetku sojenja, da sodišče ne pričakuje ponovitve kaznivih dejanj in tudi dejstvo, da je bilo takratne notranje kontrole razmeroma enostavno zaobiti.

Njegov zagovornik Constantin Schmid je po sodbi dejal, da mu odločitev omogoča nov začetek in povrnitev nastale škode, hkrati pa pošilja jasno sporočilo, da takšna dejanja vodijo do kazenske obsodbe. Nekateri kritiki medtem menijo, da je kazen mila in ne pošilja dovolj jasnega sporočila. 

Nekdanji bančnik je del denarja že vrnil, vendar po ugotovitvah sodišča še vedno dolguje približno 493.000 evrov. Dogovoril se je za odplačevanje dolga v mesečnih obrokih.

Deutsche Bank pa je sporočila, da je primer temeljito pregledala in sprejela potrebne ukrepe. Poudarila je, da dejanja nekdanjega zaposlenega niso prizadela le strank, ampak so banki povzročila tudi veliko finančno škodo in škodo njenemu ugledu.