Ameriški sodnik Timothy Boyer iz St. Louisa v zvezni državi Missouri je v petek odobril 7,25 milijarde dolarjev vredno poravnavo v sodnih sporih zaradi herbicida Roundup. Gre za nov pomemben korak v skoraj desetletje trajajoči pravni bitki, ki nemškega kemičnega in farmacevtskega velikana spremlja vse od prevzema ameriškega Monsanta leta 2018.
Na ameriških državnih in zveznih sodiščih se je Bayer soočal s približno 65.000 zahtevki ljudi, ki trdijo, da so zaradi uporabe Roundupa doma ali na delovnem mestu zboleli za rakom.
Sodnik je poravnavo označil za "pošteno, razumno in ustrezno, čeprav so ji nekateri tožniki nasprotovali. Menili so, da so predvidene odškodnine prenizke, zlasti v primerjavi z zneski, ki so jih v prejšnjih poravnavah prejeli drugi oškodovanci.
Toda Boyer je opozoril tudi na posledice nadaljevanja sodnih postopkov. Dodatno odlašanje bi lahko pomenilo, da bi morali bolniki, tudi tisti z neozdravljivim rakom v terminalni fazi, na odškodnine čakati še "nedoločeno število let".
Poravnava, ki jo je Bayer napovedal februarja, je namenjena reševanju skoraj vseh sedanjih in prihodnjih zahtevkov, povezanih z Roundupom v ZDA.

Glifosat že več kot desetletje na seznamu verjetno rakotvornih snovi
V središču sodnih sporov je glifosat, učinkovina enega najbolj razširjenih herbicidov na svetu. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, je glifosat že leta 2015 uvrstila v skupino 2A, med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi.
Pri oceni je ugotovila omejene dokaze o rakotvornosti pri ljudeh, predvsem v povezavi z ne-Hodgkinovim limfomom, zadostne dokaze pri poskusnih živalih ter močne dokaze o genotoksičnosti. Druge regulatorne institucije, med njimi evropske in ameriške, so sicer pri ocenjevanju tveganj uporabe glifosata prišle do drugačnih zaključkov.
Bayer že ves čas vztraja, da so Roundup in izdelki z glifosatom varni ter da desetletja raziskav ne potrjujejo povezave med glifosatom in rakom.
Toda podjetje se je zaradi domnevnih zdravstvenih posledic uporabe svojega herbicida soočilo z desettisoči zahtevkov in za njihovo reševanje namenilo milijardne zneske.

Za poravnave namenili že več kot deset milijard dolarjev
Bayer je leta 2018 za 63 milijard dolarjev kupil Monsanto, ameriškega proizvajalca Roundupa. S prevzemom pa je pridobil tudi obsežno pravno breme. Leta 2020 je za poravnavo velikega dela tožb zaradi Roundupa namenil 10,9 milijarde dolarjev. Takrat je poskušal doseči še ločeno, 1,25 milijarde dolarjev vredno poravnavo za prihodnje zahtevke, vendar zanjo ni dobil sodne odobritve. Zdaj je sodišče potrdilo nov dogovor v višini 7,25 milijarde dolarjev.
Od prevzema Monsanta je vrednost Bayerjevih delnic po podatkih Reutersa padla za približno 46 odstotkov.
Vrhovno sodišče omejilo možnosti tožnikov
Novo poravnavo je treba razumeti tudi v luči odločitve ameriškega vrhovnega sodišča izpred petih mesecev, ki je pomembno spremenila pravni položaj ljudi, ki tožijo Bayer.
Vrhovno sodišče je s sedmimi glasovi proti dvema razveljavilo odločitev porote, ki je Johnu Durnellu iz Missourija prisodila 1,25 milijona dolarjev odškodnine.
Durnell je trdil, da je zaradi večletne izpostavljenosti glifosatu v Roundupu zbolel za ne-Hodgkinovim limfomom, rakavim obolenjem limfnega sistema.
Sodišče je pritrdilo Bayerjevemu argumentu, da zvezna zakonodaja o pesticidih preprečuje določene tožbe po zakonodaji posameznih zveznih držav, ki temeljijo na očitku, da proizvajalec ni ustrezno opozoril na tveganja izdelka. Odločitev je tako omejila eno najpomembnejših pravnih podlag, na katerih so temeljile številne tožbe zaradi Roundupa.
A to seveda ni enako znanstveni ugotovitvi, da glifosat ne povzroča raka. Vrhovno sodišče je odločalo zgolj o razmerju med zvezno in državno zakonodajo ter o dopustnosti določenih odškodninskih zahtevkov.
Odvetnik Christopher Seeger, ki zastopa številne tožnike, je opozoril, da je odločitev vrhovnega sodišča zmanjšala njihove možnosti za nadaljevanje sodnih postopkov.

Nekateri postopki se bodo nadaljevali
Čeprav je Bayer s petkovo odločitvijo dosegel pomemben pravni uspeh, poravnava ne zajema vseh sodnih postopkov.
Izključeni so nekateri zahtevki, ki so še vedno v obravnavi na zveznih sodiščih. Po navedbah Bayerja je bilo takšnih primerov približno 200. Podjetje meni, da mu odločitev vrhovnega sodišča daje močnejšo pravno podlago za obrambo.
Izvršni direktor Bayerja Bill Anderson je potrditev poravnave označil za "odločilen mejnik v strategiji podjetja za zmanjšanje tveganj, povezanih s tekočimi in prihodnjimi sodnimi postopki glede Roundupa".
Za Bayer gre tako predvsem za zmanjševanje pravne in finančne negotovosti, ki ga spremlja že vrsto let.
Za ljudi, ki trdijo, da so po uporabi herbicida zboleli za rakom, pa možnost odškodnine brez nadaljnjih let pravdanja, vendar tudi sprejetje poravnave, ki so jo nekateri ocenili kot prenizko.

Zakaj glifosat še vedno ni prepovedan?
Pozivov je bilo kar nekaj, a doslej so bili neuspešni. V Evropski uniji glifosat kljub polemikam o njegovi varnosti ostaja dovoljen. Evropska komisija je leta 2023 njegovo uporabo pod določenimi omejitvami podaljšala za deset let, do 15. decembra 2033.
Toda nazaj k vprašanju, zakaj ga torej preprosto ne prepovejo? Eden od razlogov je njegova gospodarska pomembnost. Glifosat je med najpogosteje uporabljanimi herbicidi na svetu, saj omogoča razmeroma poceni in učinkovito zatiranje plevela. Prepoved bi številne kmete prisilila v dražje in delovno intenzivnejše načine obdelave zemljišč - za kar enostavno ni delavcev.
V eni od avstrijskih raziskav je kmet ocenil, da bi brez glifosata potreboval dodatnih 30 delovnih ur na hektar letno.
Evropska komisija sicer odločitev o podaljšanju dovoljenja uradno utemeljuje z ocenami regulatornih institucij, ne z gospodarskimi koristmi. Slovenija je uporabo herbicidov na javnih površinah prepovedala leta 2019, glifosat pa je pod določenimi pogoji še vedno dovoljen v kmetijstvu.
Za proizvajalce je glifosat tudi velik posel. Bayer je po Reutersovih podatkih leta 2024 samo s prodajo Roundupa ustvaril približno 2,6 milijarde evrov prihodkov.
Toda gospodarski interesi segajo precej dlje od proizvajalcev: od prodajalcev kmetijskih sredstev do velikih kmetijskih gospodarstev, ki so način pridelave prilagodila uporabi herbicidov. Po eni od študij bi lahko prepoved glifosata evropskim pridelovalcem pšenice zaradi višjih stroškov in zmanjšanja pridelka povzročila do 10,5 milijarde evrov gospodarske škode.
































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.