75 let od osvoboditve Auschwitza: 'Antisemitizem in rasizem družbo razjedata od znotraj'

Ob 75. obletnici osvoboditve zloglasnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, ki so ga nacisti maja 1940 postavili na Poljskem, nad vhodom pa se je vzpenjal zloglasni napis "Arbeit macht frei" (Delo osvobaja), ki dandanes ostaja simbol nacističnih zločinov v času druge svetovne vojne, v Izraelu poteka osrednja spominska slovesnost. Zgolj v tem taborišču je umrlo več kot milijon ljudi, večinoma Judov.

Slovesnosti v spominskem centru Jad Vašem so se udeležili predstavniki skoraj 50 držav, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Izraelski predsednik Reuven Rivlin se je vsem navzočim zahvalil za solidarnost z judovskim narodom. "Antisemitizem se ne neha pri Judih. Antisemitizem in rasizem sta zločesti bolezni, ki družbo razjedata od znotraj," je dejal 80-letni Rivlin. Poudaril je, da se holokavsta moramo spominjati, saj "če se ne spominjamo, se zgodovina ponavlja".

Politiki se v svojih govorih niso izognili Iranu in "grožnji, ki jo predstavlja svetu". Ob tem je izraelski premier Benjamin Netanjahu dejal: "Izrael bo storil vse, kar lahko, da bo branil našo državo, naše ljudi in judovsko prihodnost." Podobno je nastopil tudi ameriški podpredsednik Mike Pence, ki je svetovne voditelje, zbrane v Jeruzalemu, pozval, naj odločno nastopijo proti Iranu, ki je po njegovih navedbah edina država, kjer je zanikanje holokavsta državna politika. Tudi on je poudaril, da se zgodovina ne sme nikoli ponoviti in da mora svet odločno ukrepati proti Iranu, "ki zanika holokavst na ravni državne politike in grozi Izraelu, da ga bo izbrisal z zemljevida".

Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je nase opozoril že s prepirom s pripadniki izraelskih varnostnih sil pred vstopom v cerkev svete Ane, je poudaril, da je antisemitizem znak šibkosti ter da ni težava samo za Jude, ampak "v prvi vrsti težava za vse druge". Antisemitizem je označil za prvo obliko zavračanja drugih in dejal, da ko se znova pojavi, se "razširijo vse oblike rasizma, vse oblike delitev" in pozval, da mednarodna skupnost ne sme pozabiti, "kakšno barbarstvo se je rodilo iz zanikanja drugih, zaničevanja mednarodnega prava in varnosti narodov". Ruski predsednik Vladimir Putin je izpostavil pomemben prispevek rdeče armade k bojo proti nacizmu, v Jeruzalemu pa je tudi odkril spomenik v spomin na blokado Leningrada. 900 dni dolga blokada mesta velja za enega od najhujših zločinov nemške vojske proti človečnosti, ki je zahtevala več kot milijon smrtnih žrtev.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je spomnil na nemško krivdo za holokavst in obljubil, da bo država zaščitila življenja Judov. "Borimo se proti antisemitizmu. Upiramo se strupu, ki je nacionalizem. Ščitimo življenja Judov. Izraelu stojimo ob strani. Tukaj v Jad Vašemu ponovno izrekam to obljubo, pred očmi sveta," je še dejal.

K skupnemu boju proti antisemitizmu ter ohranjanju spomina na holokavst so v Izraelu danes pozvali tudi vodilni predstavniki EU, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli ter predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

"Zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa nas spremenijo nauki zgodovine," so opozorili v skupni izjavi in dodali, da je spomin na holokavst "temelj evropskih vrednot". Dodali so, da za rasizem, antisemitizem in sovraštvo v Evropi ni prostora, vse države članice EU pa se bodo proti temu združeno borile.

Politični pogledi na zgodovino

Čeprav so slovesnost zaznamovali pozivi proti antisemitizmu, je ta minila tudi v znamenju odsotnosti poljskih predstavnikov. Med povabljenimi je bil sicer tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki pa je povabilo zavrnil – razlog za to je bil seznam glavnih govorcev, na katerem so bili voditelji Francije, Velike Britanije, ZDA in Nemčije, a ne poljski predsednik. Državo, v kateri je stalo taborišče, so še dodatno razjezile nedavne izjave ruskega predsednika Putina, ki so jih Poljaki označili za "poskus pisanja zgodovine na novo". Decembra je namreč ta v govoru namignil, da so tudi oni delno odgovorni za izbruh druge svetovne vojne, na kar je v štiri strani dolgi izjavi odgovoril poljski premier Mateusz Morawiecki – Putina je obtožil, da želi preusmeriti pozornost stran od problemov, s katerimi se sooča Rusija, med drugim s sankcijami in prepovedmi za ruske športnike.

Duda je na forumu v Davosu dejal, da je storil prav, ko se ni udeležil današnje slovesnosti, ob tem pa organizatorje obtožil, da so prikazali izkrivljeno različico zgodovine. "Ne bi smeli potrditi ponarejenega zgodovinskega sporočila. Moramo govoriti resnico in to glasno," je dejal. Na enem od zemljevidov v filmih, ki so jih prikazali na dogodku, je vzhodni del predvojne Poljske ločen od preostale države in nosi oznako Belorusija.

Taborišče so 27. januarja pred 75 leti osvobodili vojaki rdeče armade tedanje Sovjetske zveze, a v svojem pismu je Morawiecki zapisal, da "brez Stalinovega sodelovanja pri razdelitvi Poljske in naravnih virov, ki so jih zagotavljali Hitlerju, nacistični zločinski stroj nikoli ne bi prevzel nadzora nad Evropo".

Poljska bo 27. januarja gostila svojo slovesnost v spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau, kamor Putin ni povabljen.