Vojna na vzhodni fronti je bila leta 1945 za naciste izgubljena, Rdeča armada je napredovala bliskovito in maščevalno. Na območju vzhodne Prusije in severne Poljske je živelo veliko Nemcev, ki so jih zaradi nove sovjetske ofenzive začeli sredi januarja evakuirati proti matični domovini. Ker so bile zemeljske poti nevarne in nepredvidljive, so evakuacijo opravljali po morju.
V operaciji Hannibal, kot jo je imenovala Kriegsmarine, je bilo na koncu rešenih več kot milijon ljudi, a med evakuacijami so se zgodile številne tragedije, saj so bile na morskih poteh skrite ruske podmornice. Največja tragedija vseh časov se je zgodila natančno pred 75 leti.
V operaciji Hannibal so sodelovale številne nemške ladje, predvsem civilne, ki so vozile na posebnih linijah med Gdanskom in Kielom. Wilhelm Gustloff je vse od začetka vojne delovala kot plavajoča bolnišnica in nato vojašnica. Evakuacija je imela prednost, Gustloff je odšel v Gdansk in uradno vkrcal 6.050 ljudi. Kot pravijo zgodovinarji, je bila ta številka pravilna zgolj na papirju. Heinz Schon je preživel torpediranje ladje, kasneje je intenzivno raziskoval usodo ladje in prišel do spoznanja, da je bilo na ladji 10.582 ljudi.
Kapitan sovjetske podmornice S-13 Aleksandr Marinsko je imel nalogo, da patruljira po Baltskem morju, nekaj tednov se je uspešno izogibal nemškim napadom. V večernih urah 30. januarja je opazil potniško ladjo, ki je bila osvetljena in se pripravil na napad. Njegova podmornica je imela štiri torpedne cevi, vsak torpedo je dobil ime: za domovino, za Leningrad, za Sovjete in Stalin. Ko je bila podmornica v pravem položaju, je ukazal izstrelitev vseh torpedov, od štirih je zatajil le Stalin. Wilhelm Gustloff je plul s pozicijskimi lučmi, ker so se bali trka z nemškimi minolovci, ki so jih napovedali v bližini, a to dejanje je bilo le zadnji žebelj v krsto.
30. januarja 1945 ob 21.08
Wilhelm Gustloff je bil zadet s tremi torpedi, usoda ladje je bila zapečatena. Eksplozije so bile tako močne, da je ladjo zasukalo na desno, znova postavilo pokonci in spet na desno. Prvi torpedo je zadel ladjo pri premcu, aktivirala so se vrata, ki bi preprečevala vdor vode v druge dele ladje in ujele na desetine članov posadke. Drugi torpedo je zadel pod ladijskim bazenom, ki je bil izpraznjen. Zaradi eksplozije so se razletele keramične ploščice, ki so kot naboji povzročile številne smrti in terjale ranjence. Tretji torpedo je zadel strojnico, odprl bok ladje in uničil vse motorje.
Ukazali so evakuacijo, sprožili signalne rakete in oddajali radijske signale za SOS. "Ladja je zdrsnila v ledeno morje v manj kot 50 minutah, s seboj je vzela 9.343 ljudi, od tega več kot 5.000 otrok," so zapisali na strani feldgrau. Na pomoč so takoj prispeli torpedni čolni in druge nemške ladje, ki so iz ledene vode uspeli rešiti 1.239 ljudi.
Tragedija na Wilhelmu Gustloffu danes velja za potopitev ladje, ki je terjala največ žrtev, območje ,kjer se nahaja potopljena ladja, je označeno kot grobišče, potapljanje je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem.
KOMENTARJI (236)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.