Natančneje, 16 odstotkov odraslih po vsem svetu je pokazalo pripravljenost za izselitev. Po podatkih Gallupa številke od leta 2011 vztrajno naraščajo v skoraj vseh regijah sveta. 

Posebej visoke vrednosti so zabeležile afriške države južno od Sahare. Medtem ko se je leta 2011 želelo izseliti 29 odstotkov vprašanih, se je zdaj ta številka povečala na 37 odstotkov. Z dobrimi tremi od štirih odraslih - 76 odstotkov- je bila želja največja v Liberiji v Zahodni Afriki. Njena neposredna soseda Sierra Leone ji je bila s 75 odstotki tik za petami.

Latinska Amerika in Karibi prav tako beležijo vse višjo stopnjo nezadovoljstva, v dvanajstih letih se je število tistih, ki želijo oditi, povečalo z deset odstotkov na 28 odstotkov. Na prvem mestu je otoška država Honduras, kjer je željo izrazil vsak drugi. Na drugem mestu je Ekvador – 49 odstotkov bi jih najraje odšlo.

Vrednosti za Evropo so ostale enake. Petina ljudi bi raje živela kje drugje. V državah naslednicah nekdanje Sovjetske zveze, Skupnosti neodvisnih držav, pa je vrednost padla s 15 na 13 odstotkov.

In kam bi ljudje najraje šli?

Čeprav sta ZDA in Kanada dve glavni destinaciji za migrante, je po drugi strani tudi v teh dveh državah vse več ljudi, ki bi najraje odšli.  

Želja po selitvi se je v obeh državah od leta 2011 vztrajno povečevala, najbolj v Kanadi, kjer bi danes odšla kar petina, kar je največ doslej in več kot dvakrat več od 8 odstotkov, številke, ki so jo zabeležili leta 2011. Število tistih, ki bi zapustili Kanado, naj bolj vztrajno narašča od leta 2021.

ZDA je leta 2011 želelo zapustiti deset odstotkov ljudi. Danes je ta številka 21 odstotkov. 

Pomembno pa je omeniti, da je Gallup tudi ugotovil, da je odstotek ljudi po vsem svetu, ki se nameravajo preseliti, precej nižji od odstotka tistih, ki bi se radi preselili. Želja po selitvi namreč še zdaleč ni ista nameri po selitvi. 

Gallupove ugotovitve tako odražajo aspiracije in ne namere, vendar pa odražajo trende in dejstvo, da se na stotine milijonov zaradi različnih razlogov doma ne počuti dobro oziroma jih vleče drugam. 

Razumevanje, kdo so ti potencialni migranti, kam bi radi šli in zakaj, bo še naprej ključnega pomena, da bodo voditelji v državah izvora in ciljnih državah lahko prav razvijali migracijske in razvojne strategije, menijo raziskovalci. 

Ključni zaključek najnovejših podatkov je, da povečana želja po preseljevanju ni pojav samo v "izvornih regijah", ampak tudi v ciljnih državah. Medtem ko je veliko držav sprejemnic osredotočenih na migrante, ki prihajajo, se morajo tudi zavedati, da bi mnogi njihovi državljani odšli, če bi lahko – in razmisliti, kaj to pomeni, še poudarjajo.