ZDA po podatkih portala CEIGAZ dnevno v povprečju izvozijo 328 milijonov kubičnih metrov LNG, trenutno pa je v obratovanju sedem terminalov za utekočinjenje plina za tuje trge.
Po ruskem napadu na Ukrajino in prekinitvi večine dobav ruskega plina so se močno povečale tudi dobave ameriškega LNG v Evropo. Na ZDA tako odpade skoraj polovica vse oskrbe EU z LNG, medtem ko je, ko gre za plin po plinovodih, izpad ruskega plina v največji meri pokrila Norveška.
Po načrtu, ki ga je v petek objavila Bidnova administracija, bodo vsi načrtovani projekti za izvoz LNG predmet okoljske presoje z nedoločenim rokom trajanja, presoja pa bo vključevala podnebne dejavnike in širše okoljske ter gospodarske vidike. Pregled načrtov bo trajal več mesecev, nato bo svoje pripombe lahko podala še javnost, kar bo odločitev še zamaknilo, je po poročanju Reutersa povedala ministrica za energijo Jennifer Granholm. Iz Bele hiše so še sporočili, da bodo med pregledom med drugim preverili, ali ameriški proizvajalci pošiljajo preveč zemeljskega plina v tujino, namesto da bi ga uporabljali doma za napajanje električnega omrežja.
Prekinitev naj bi vplivala na štiri projekte, tudi enega pod okriljem podjetja Sempra, kjer so sicer prepričani, da bi z izgradnjo terminala pomagali pri izpodrivanju fosilnih goriv. Prekinitev sicer ne bo vplivala na že izdana dovoljenja.
Odločitev, ki bo verjetno veljala tudi po novembrskih volitvah, med drugim zadeva načrtovani novi terminal CP2 v zvezni državi Louisiana ob Mehiškem zalivu na jugu ZDA, od koder bi po izgradnji terminala lahko pošiljali 24 milijonov ton plina na leto. To naj bi bil največji tovrstni objekt v državi, po ocenah znanstvenikov pa naj bi bili njegovi letni izpusti enakovredni emisijam 42 milijonov osebnih avtomobilov.
"Premor pri odobritvi gradnje novih LNG-terminalov nosi jasno sporočilo glede podnebne krize: ta je eksistenčna grožnja današnjega časa," je v izjavi za javnost zapisal predsednik Biden, ki je marca lani sicer odobril več milijard dolarjev vreden projekt vrtanja na Aljaski, s katerim bi raziskali potencialna nahajališča nafte in zemeljskega plina. Proizvajali bi lahko do 200.000 sodčkov nafte na dan.
"Ukrep ne bo škodil zaveznikom"
Znanstvene in okoljske organizacije so potezo Bidnove administracije pozdravile in pri tem poudarile, da je zeleni prehod nepovraten, odziv interesnih skupin v energetskem sektorju pa je pričakovano oster.
Neodvisno združenje naftne industrije je tako zapisalo, da bo ta načrt predvsem znova okrepil vlogo Rusije kot dobaviteljice energije Evropi. V Bidnovi administraciji odgovarjajo, da ukrep ne bo škodil njihovim zaveznikom, saj da so zagotovili tudi izjemo, ki predvideva dobavo utekočinjenega zemeljskega plina v primeru ogrožanja nacionalne varnosti katere od držav.
ZDA so namreč lani postale največji svetovni izvoznik utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo, ki se je po invaziji Rusije na Ukrajino odrekla ruskemu plinu. Medtem se tudi zaveznice Amerike v Aziji prizadevajo za utekočinjen plin na račun zmanjšane porabe premoga.
Kako odločitev komentirajo v Evropi?
Tiskovni predstavnik Evropske komisije je ob ameriški odločitvi opozoril predvsem na prej omenjeno izjemo, da bodo ZDA plin v nujnih primerih zagotovile. Prekinitev pa da ne bo imela "nobenih kratkih ali srednjeročnih učinkov na varnost oskrbe v EU."
Poznavalci sicer menijo, da bo vpliv na Evropo omejen, saj imajo kupci že sklenjene pogodbe tudi z drugimi ameriškimi dobavitelji, katerih projekti se že gradijo in niso prizadeti. Vprašanje sicer ostaja, kako bo odločitev izkoristil Katar, ki si prizadeva za izvoz utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo, lani je že sklenil večletno pogodbo o dobavi plina Italiji, poroča Bloomberg.
Aktivisti pravijo, da lahko novi projekti utekočinjenega zemeljskega plina škodujejo lokalnim skupnostim zaradi onesnaževanja.
"Odločitev bo okrepila ruski vpliv"
Odločitev njegove administracije je po ocenah analitikov poskus pridobivanja dodatne podpore v bolj liberalni in okoljsko osveščeni volilni bazi demokratov pred novembrskimi predsedniškimi in kongresnimi volitvami.
Po drugi strani republikanska stranka, še posebej podporniki nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, podnebne spremembe vidijo kot veliko zaroto in v primeru vnovične Trumpove zmage v novembru napovedujejo vnovično odpravo številnih okoljskih in podnebnih predpisov, ter vrtanje novih vrtin. Trdijo, da izvoz pomaga državam v Evropi, ustvarja delovna mesta in pomaga izpodriniti premog kot bolj umazano gorivo. Koalicija skupin naftne in plinske industrije je pisala Bidnovi administraciji in se pritožila, da bi prekinitev "samo okrepila ruski vpliv" in ogrozila ameriška delovna mesta, poroča Guardian.
V taboru Trumpa so odločitev označili za "še eno katastrofalno rano, ki si jo je Amerika zadala sama in ki bo še bolj ogrozila njeno gospodarsko in nacionalno varnost".
"Medtem ko MAGA republikanci (oznaka za neomajne Trumpove podpornike in sledilce) načrtno zanikajo nevarnosti podnebne krize in s tem Američane obsojajo na nevarno prihodnost, moja administracija na tem področju ne bo stala križem rok," je navedel Biden.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.