Boj proti tolpam v Salvadorju: po skupinskih aretacijah še skupinska sojenja

Na poskus izkoreninjenja kriminala so se v tej srednjeameriški državi dobro pripravili, saj so v državi v le nekaj mesecih zgradili več ogromnih 'mega zaporov'. Organizacije za človekove pravice sicer opozarjajo, da je v zaporih le okoli 30 odstotkov tistih, ki so dejansko povezani s tolpami.

Da bi sojenje potekalo čim bolj hitro, je kongres sedaj sprejel novo zakonodajo, ki predvideva skupinska sojenja. Obdolžence bodo razdelili v skupine, ki bodo določene na podlagi kraja, od koder prihajajo, in njihovih povezav s tolpami ali njihovimi manjšimi podružnicami. 

Spremembe se obetajo tudi pri višini zapornih kazni. Vsem, ki bodo spoznani, da so bili vodje tolp, grozi 60 let zapora. Pred spremembo zakonodaje je bila kazen 40 let. 

Na novo zakonodajo sicer letijo tudi očitki, čeprav jih je kongres sprejel z večino. Že same aretacije so bile za nekatere sporne, saj so v zapore natrpali velike skupine posameznikov, pogosto tudi le na podlagi njihovega videza ali kraja bivanja, izvedli pa so že več množičnih obravnav tudi s po 500 zaporniki, pri čemer niso upoštevali dokumentov ali drugih dokazov, poroča AP. 

Marca lani je sicer parlament zaradi 62 umorov v enem dnevu razglasil izredne razmere in Bukele je napovedal vojno proti tolpam. Že prvi mesec so aretirali 17.000 osumljencev, številka se je od takrat povečala na več kot 70 tisoč.