Dve nemški jedrski elektrarni do spomladi ostajata v pripravljenosti

Odločitev, da dve jedrski elektrarni ostaja v pripravljenosti, je tudi posledica francoskih težav z jedrsko energijo. Vroče in suho poletje je segrelo reke v Franciji in znižalo raven vode, kar je zmanjšalo zmožnost energetskih podjetij, da vodo uporabljajo za hlajenje jedrskih reaktorjev. Premislek o jedrski energiji v Nemčiji so sprožile tudi razmere na evropskem energetskem trgu zaradi vojne v Ukrajini. Po ugotovitvah Nemčije sta izpad elektrike in energetska kriza malo verjetna, a teh možnosti vseeno ne izključujejo v celoti.

Nemški minister za gospodarstvo in varstvo podnebja Robert Habeck je v izjavi na vladni strani napisal, da ima Nemčija zanesljivo oskrbo z energijo. Dodal je, da je ukrajinska vojna ustvarila napete razmere, vendar da je njihov trud uperjen predvsem v to, da bi preprečili pomanjkanje plina.

Habeck je potrdil, da se bo opuščanje jedrskih elektrarn nadaljevalo, do konca letošnje zime pa bosta vseeno v pripravljenosti ostali dve elektrarni na jugu Nemčije, in sicer Isar 2 in Neckarwestheim. "Jedrska energija je in bo ostala tehnologija z visoko stopnjo tveganja, radioaktivni odpadki pa bodo breme še za desetine prihodnjih generacij," je odločitev pojasnjeval Habeck, ki je tudi nekdanji podpredsednik stranke Zelenih. Omenjena stranka jedrski energiji nasprotuje, poroča Euronews.

Odločitev o postopnem zapiranju jedrskih elektrarn v Nemčiji je po krizi v Fukušimi leta 2011 sprejela vlada Angele Merkel.

Rusija je sicer pred kratkim prekinila dobavo plina po plinovodu Severni tok 1, evropske države pa so v iskanju drugih virov zemeljskega plina. Kar se mora, ne bo tako enostavno, saj evropski voditelji državljane pozivajo, naj z energijo varčujejo.

Nemci jedrski energiji naklonjeni

Po vojni v Ukrajini se je spremenila tudi naklonjenost Nemcev glede jedrske energije. Več anket je pokazalo, da je po novem večina Nemcev tej energiji naklonjena. V anketi Der Spiegla je le 22 odstotkov vprašanih podprlo zaprtje jedrskih elektrarn, ki v Nemčiji še obratujejo. Na drugi strani si kar 41 odstotkov vprašanih želi zgraditi nove obrate. Večina, 88 odstotkov vprašanih, pa podpira podaljšanje obratovanja elektrarn do poletja 2023, 67 odstotkov jih podpira tudi obratovanje v prihodnjih petih letih.

Omenjen medij je podobno anketo opravil tudi pred 33 leti, ko so gradnjo novih jedrskih elektrarn podprli pičli trije odstotki vprašanih.

Zasuk v mnenju Nemcev so zaznali tudi pri Foreign Policy. Vprašanje, ali naj Nemčija še naprej pridobiva električno energijo iz jedrskih elektrarn, da bi dosegli podnebne cilje, so Nemcem zastavili spomladi 2021 in 2022. 

Lani je temu nasprotovalo 49 odstotkov, podporo je izrazilo 42 odstotkov vprašanih. Ostali so bili neopredeljeni. Letos pa je podporo izrazilo 65, nasprotovanje pa 28 odstotkov vprašanih, osem odstotkov vprašanih je bilo letos neodločenih.