Evropska unija je začetek junija sprejela nov sistem za premestitev, ki je bil označen kot velik korak naprej pri reformi migracijske politike. V skladu s tem ukrepom je EU do sedaj obravnavala 117 prosilcev za azil od skupno osem tisoč vloženih prošenj. Ob uvedbi nove "premestitvene sheme" so se sodelujoče države sicer zavezale, da bodo med junijem 2022 in junijem 2023 premestile osem tisoč prosilcev za azil.
"Zelo tesno sodelujemo z vsemi državami članicami, da bi zagotovili skupne rešite. Vem, da se število ne zdi veliko, a vedeti moramo, da je bilo skupaj vloženih osem tisoč prošenj za azil," je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije. Nizka stopnja obravnavanih prošenj je tako posledica velikega števila prošenj za azil, med katerimi je največ Afganistancev in Sircev, poroča Euronews.
Prostovoljni mehanizem, ki ga je Francija spodbujala med svojim šestmesečnim predsedovanjem Svetu EU, je bil ob podpisu ocenjen kot "zgodovinski sporazum" in hkrati kot potencialni uvod v trajen in učinkovit sistem premestitev. Mehanizem premeščanja deluje na podlagi nacionalnih zavez, ki so oblikovane glede na prebivalstvo, državni proračun in politične prioritete. Vsaka država, ki je podpisala sporazum, se je zavezala, da bo bodisi gostila prosilce za azil bodisi zagotovila finančno podporo tistim, ki to storijo. Nekaj držav je sodelovanje v pobudi zavrnilo, med njimi so bile Avstrija, Danska, Poljska in Madžarska.
Od 21 držav, ki sodelujejo v "premestitveni shemi", jih je 13 dalo obljube o premestitvi, večina prihaja iz Francije in Nemčije, medtem ko so se ostale odločile, da namesto tega ponudijo finančno pomoč. A nedavno sprejeta premestitvena shema velja samo za ljudi, ki prispejo po sredozemski poti, pri čemer daje prednost tistim, ki veljajo za "najbolj ranljive". To bi izključilo nekatere narodnosti, kot so Indijci, Maročani in Turki – migrante, ki jih je sicer v zadnjih mesecih veliko.
Veliko število migrantov hkrati veča tudi napetosti med evropskimi državami, ki še zmeraj niso zedinjene glede migracijske politike. Tako so se na primer zaradi izkrcavanja migrantov v Rimu poslabšali odnosi med Francijo in Italijo.
Ladja je pristala v Rimu, a migrantom italijanske oblasti kljub obveznostim po mednarodnem pravu niso dovolile izkrcanja. Na krovu je bilo takrat 234 ljudi, med njimi 57 otrok. Nekateri od njih so na plovilu obtičali 19 dni.
Francoski notranji minister je to odločitev Rima označil za "nehumano", Melonijeva pa je dejala, da je takšen odziv Francije "agresiven."
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.