Junija letos je ribiška ladja z več sto migranti iz Libije plula proti Italiji, a cilja ni dosegla, saj je v Jonskem morju ladja potonila. Od okoli 700 oseb na krovu so preživeli 104 potniki, več sto je pogrešanih. Nesreča je sprožila val ugibanj in preiskav, zakaj je do nesreče sploh prišlo in kakšen je bil odziv reševalnih služb.
Pri angleškem Guardianu so v sodelovanju z nemškimi in grškimi novinarskimi kolegi opravili več kot 20 intervjujev s preživelimi in na podlagi sodnih dokumentov ter virov obalne straže ustvarili sliko okoli reševanja.
Kot sedaj navajajo pri Guardianu, so pripravili eno najnatančnejših poročil o dogodku. Med drugim so ugotovili, da eno od plovil grške obalne straže kljub temu, da je bilo privezano v pristanišču, ki je bilo bližje nesrečnemu kraju, nikoli ni bilo aktivirano, prav tako se grške oblasti kar trikrat niso odzvale na ponujeno pomoč Evropske agencije za mejno in obalno stražo Forntex.
Na podlagi podatkov iz dnevnika obalne straže, podatkov o pomorskem prometu, pričanj kapitanov, satelitskih posnetkov, videoposnetkov komercialnih ladij, ki so plule v bližini, in drugih virov so pripravili karto območja zadnjih nekaj ur pred potopom.
Zadnji premiki ladij, ki so v času nesreče plule v bližini ladje z migranti, se sicer razlikujejo s podatki obalne straže in razkrivajo nedoslednosti pri opisu dogajanja v uradnih dokumentih, trdijo pri Guardianu.
Več preživelih je tudi dejalo, da je grška obalna straža ladjo z migranti vlekla s pomočjo vlečne mreže in s tem povzročila potop ladje. Grška obalna straža je te navedbe zanikala.
Preživeli so namreč povedali, da jim je grška obalna straža dejala, da jih bodo odvlekli v smeri zahoda proti Italiji, kar je sicer v nasprotju z uradno različico, v kateri oblasti navajajo, da se je ladja proti zahodu premikala sama. Preiskava je tudi pokazala, da se je ladja z migranti obrnila proti jugu in je vsaj eno uro skoraj mirovala, dokler se po besedah preživelih ni zgodil drugi poskus vleke, ki je bil usoden.
Migranti opisali trenutke tik pred potopom
Po pričevanjih migrantov se je na ladji slišalo kričanje, ko je grška stran na ribiško ladjo pritrdila mrežo, sledila je 10-minutna vleka s tresenjem, nato pa je ladja potonila. "Zdelo se je, kot da nas želijo izvleči iz grškega morja, da bi se njihove obveznosti z ladjo končale," je dejal eden od preživelih.
Natančnih okoliščin potopa sicer ni mogoče dokazati. Več preživelih je dejalo, da so jim oblasti zasegle telefone.
Vprašanje ostaja tudi, zakaj dogajanja ni posnelo plovilo grške obalne straže, ki je opremljeno s termovizijsko kamero. Plovilo 920 je v 90 odstotkih financirala EU prav z namenom, da bi Grčiji v sodelovanju s Frontexom pomagala pri skupnih operacijah na morju. Tudi sam Frontex priporoča, da je potrebno vse intervencije, če je le mogoče, dokumentirati in zagotoviti videoposnetke.
Grška obalna straža v uradnih dokumentih navaja, da dogajanja niso snemali, ker so se osredotočili na reševanje, a je njihove trditve oklestil eden od virov iz obalne strže. Dejal je, da kamere na plovilu ne potrebujejo ročnega upravljanja in da so namenjene snemanju prav takih incidentov.
Viri so dejali še, da je bilo na grški obali na voljo več plovil, ki so bila bližje nesrečni ladji. Reševanje bi tako lahko steklo hitreje, očitno pa so želeli v akcijo poslati le plovilo, ki je imelo pritrjeno vlečno mrežo, v svoji analizi piše Guardian.
K transparentni preiskavi je pozval tudi Bruselj, grška obalna straža pa vztraja, da tekočih operativnih vprašanj in preiskave ne bo komentirala.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.