Porast uporabe antidepresivov po Evropi: Slovenija v zgornji polovici držav

OECD je zbral podatke o porabi antidepresivov N06A, kamor spadajo vsi pripravki za za zdravljenje endogenih in eksogenih depresij. Povprečna poraba antidepresivov v 18 evropskih državah je leta 2000 znašala 30,5 določenega dnevnega odmerka na tisoč prebivalcev na dan, leta 2020 pa se je povečala na 75,3.

Med državami obstajajo konkretne razlike. Leta 2020 se je poraba farmacevtskih izdelkov proti depresiji na 1000 prebivalcev na dan gibala od 20 odmerkov v Latviji, do 153 odmerkov na Islandiji. Sledijo Portugalska s 131, Združeno kraljestvo s 108 (leta 2017), Švedska s 105 in Španija s 87 določenimi dnevnimi odmerki na 1000 prebivalcev na dan. 

Na dnu sta poleg Latvije še Madžarska s 30 in Litva s 37 odmerki na tisoč prebivalcev na dan. Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih zmanjšala le na Danskem, in sicer za štiri odstotke, na 81 odmerkov na tisoč prebivalcev na dan. 

Kaj pa Slovenija? 

Pred desetimi leti je poraba farmacevtskih izdelkov proti depresiji na 1000 prebivalcev v Sloveniji znašala 44, leta 2020 pa 64. Pred nami sta za leto 2020 Češka in Grčija s 66, mesto za nami pa Avstrija s 63 dnevnimi odmerki na 1000 prebivalcev. 

V 14 od 18 držav se je poraba zdravil proti depresiji v zadnjih dvajsetih letih več kot podvojila, poroča Euronews. 

Poraba zdravil proti depresiji pa se je med letoma 2010 in 2020 v 24 evropskih državah povečala za 36,5 odstotka, pri čemer se je povprečna dnevna poraba povečala z 49,8 na 68 določenih dnevnih odmerkov na tisoč prebivalcev na dan. 

Ali obstaja povezava med srečo in uporabo antidepresivov?

Euronews navaja, da podatki ne kažejo na to, da bi srečnejši ljudje jemali manj antidepresivov. 

Islandija, ki je bila leta 2020 po podatkih poročila o sreči prebivalcev po svetu druga najsrečnejša država, ima največjo porabo antidepresivov v Evropi, Švedska, ki se je v poročilu vrstila na šesto mesto, pa ima četrto največjo porabo antidepresivov. Tudi Finci, ki so po podatkih najsrečnejši, so po porabi antidepresivov v vrhu, in sicer na 7. mestu. 

Na drugi strani se je Latvija, kjer je povprečje 20 dnevnih odmerkov na dan na 1000 prebivalcev, uvrstila na 34. mesto glede sreče prebivalcev. 

Delež kronično depresivnih Slovencev pod povprečjem EU

Natančnih podatkov o razširjenosti kronične depresije v Evropi ni. Vendar podatki Eurostata kažejo, da je leta 2019 kar 7,2 odstotka državljanov EU poročalo o kronični depresiji. Največji delež ljudi, ki poročajo o depresiji je sicer na Islandiji (15,6 odstotka), sledi Portugalska (12,2), Švedska (11,7) ter Hrvaška in Nemčija (11,6). Slovenija je nad povprečjem EU, ki znaša 7,2 odstotka, s 7,9 odstotka.