Razkriti arhivi zaseženih pisem o prepovedani ljubezni v kolonialni dobi

"Povej mi, da ne gledaš drugih žensk," je v pismu, namenjenem v Maroko, leta 1944 zapisala Španka iz Granade. Tudi to pismo ni prišlo do naslovnika v severni Afriki. Končalo je namreč globoko v španskih arhivih med ostalimi ljubezenskimi sporočili, ki so si jih izmenjevale Španke z Maročani. Pisem naj bi bilo več sto, poroča BBC. 

Pisma so bila zasežena med 30. in 50. leti prejšnjega stoletja, v njih pa so dokazi o prepovedanih intimnih razmerjih. Španske kolonialne oblasti v Maroku so namreč desetletja sistematično zasegale tako pošto, med katero naj bi bile tudi fotografije na desetine žensk, ki so za svoje oddaljene ljubimce pozirale z brezhibno pričesko, da bi moške spomnile, kako so videti. Ena je poslala fotografijo, na kateri se vozi s kolesom, saj je tem skušala prikazati brezskrben vsakdan. 

Vsa pisma z romantično vsebino so vestni birokrati skrbno shranjevali, nato pa jih 'pozabili' med ostalimi rutinskimi upravnimi dokumenti. Na pismih se je že kopičil prah, ko sta jih našla in objavila akademika Josep Lluis Mateo Dieste in Nieves Muriel Garcsa.

Prepovedane poroke

Pisma pa ne prikazujejo le romantičnih razmerij, temveč tudi represijo, s katero so se vpleteni soočali. Španski uradniki so se namreč na vse pretege trudili, da bi takšna razmerja preprečili.  Z eno od direktiv iz leta 1937 so namreč naročili, da je treba preprečiti vse poroke med španskimi ženskami in maroškimi vojaki. 

Španija je leta 1912 zahtevala suverenost nad delom Maroka kot protektoratom in je državo skupaj s Francijo razdelila na dve območji. Maročani so se temu uprli, sledila je vojna. Da bi Španci upor zatrli, so v Maroko poslali svoje vojake, več tisoč Maročanov pa zaposlili v svoji vojski. 

V začetku 20. stoletja je Španija nato upravljala s severnim delom države vse do Alžirije na vzhodu. Iz tamkajšnjih vojaških oporišč je nato leta 1936 general Francisco Franco izvedel državni udar in s tem začel špansko državljansko vojno.

Ko je divjala vojna, so na tisoče Maročanov, vpoklicanih v špansko vojsko, nenadoma poslali v Španijo, da bi se borili skupaj s Francovimi silami. Pridružili so se jim tudi študentje, trgovci in drugi delavci, ki so nato pristali na različnih lokacijah po Španiji, kjer so se srečevali z lokalnim prebivalstvom. 

Tako je v mestu Salamanca ženska po imenu Concha spoznala Nasarja, maroškega vojaka, in leta 1939 zaprosila njegove nadrejene, naj ji dovolijo, da se z njim poroči. Španske kolonialne sile so takšne stike in zahteve jasno in takoj prepovedale. 

Sumili so celo, da je Nasar pokazal zanimanje le zato, ker je Concha imela hišo, kar je po mnenju uradnikov prebudilo njegovo "vulkansko ljubezen".

Ker se je Francov režim zanašal na lojalnost maroških vojakov, takšnih razmerij niso izrecno prepovedali z zakonom. Namesto tega so jih prepovedali na drugačne načine. Če so na primer ugotovili, da si ženska dopisuje z Maročanom, so ji prepovedali vstop v Maroko ali pa so maroškemu moškemu prepovedali vstop v Španijo.

Leta 1948 so prestregli pismo, ki ga je Carmen iz Zaragoze poslala svojemu ljubimcu Abdeselamu v Maroko. Oblasti so obema takoj prepovedale prehod v drugo državo. Carmen je v pismu pisala tudi o njuni hčerki, ki bo odraščala brez očeta, a uradnikov to ni zanimalo. 

Zakaj so razmerja prepovedovali? 

Razlogov je več, poroča BBC, od tega, da niso želeli, da se katoliške Španke poročajo z muslimani, do tega, da so želeli Španci ohraniti nadvlado nad Marokom. Ker je vlada poroko razumela kot podrejanje ženske moškemu, bi vsaka poroka čez kolonialno mejo pomenila podrejanje maroškemu moškemu.

Na drugi strani razmerij med Špancem in Maročanko niso nadzorovali, saj po njihovem mnenju taka razmerja niso ogrožala takratne strukture moči. 

Nadzor nad zasebnim življenjem, ki bi lahko spodkopal politične strukture, so imeli tudi v Franciji in Veliki Britaniji, kjer so bile pod drobnogledom Evropejke, ki so se zapletle v razmerja z moškimi iz Indije. 

Pisma tako razkrivajo, da so bili pod površjem kolonialne družbe prijateljstva, dvorjenja in poroke pogosta praksa. 

Po tem ko je Maroko leta 1956 postal neodvisen, je večina arhivov v državi postala pozabljenih, številni dokumenti so, tako kot ostala kolonialna zgodovina Španije v Afriki, pristali v Madridu, a daleč od oči javnosti. Ljubezenska pisma pa sedaj razkrivajo del še vedno slabo poznane zgodbe.