Srbske volitve pod drobnogledom: primeri lažnih glasovnic in korupcije?

Na več voliščih naj bi prejeli pritožbe, med drugim o poskusih kupovanja glasov volivcev, skupni privedbi volivcev na volišče, skupnem glasovanju družinskih članov, vodenju vzporedne evidence volivcev in njihovem glasovanju ter pomanjkljivem preverjanju identitete volivcev.

Nevladna civilna organizacija CRTA (Center za raziskave, transparentnost in odgovornost) je na omrežju X objavila fotografije razbitega stekla na avtomobilu in ob tem zapisala, da so "pretreseni in vznemirjeni", ker so jim na dvorišču policijske postaje s palicami razbili avtomobil. 

Kot so še dodali, so se njihovi opazovalci odpravili na policijsko postajo, da bi prijavili domneven primer volilne korupcije, potem ko so ugotovili, da so posamezniki z volišča odnesli na desetine glasovnic in jih odnesli v prostore stranke na drugi strani ulice. 

Skrbijo jih tudi domnevni primeri prevažanja volivcev na druga volišča, po odhodu z volišča pa naj bi jim delili kuverte, kar "vzpodbuja sum kupovanja glasov", so dodali in opozorili predvsem na domnevne nepravilnosti v Beogradu, kjer jim na 17 voliščih niso dovolili vstopiti, da bi opazovali proces. Nadaljnje opazovanje jim je bilo omogočeno ob posredovanju Republiške volilne komisije. 

V popoldanskih in večernih urah so opazili tudi povečanje števila primerov vnaprej izpolnjenih glasovnic in nezakonite navzočnosti tretjih oseb na voliščih, zlasti v Beogradu. Poročilo izpostavlja, da so opazovalci volitev med kampanjo in na dan volitev zabeležili več znakov o volilnem inženiringu na volitvah v beograjsko skupščino, kot sta manipulacija z volilno pravico in organizirane migracije volivcev z namenom krojenja volilnega rezultata v Beogradu.

Sporočili so, da so na petih odstotkih volišč za parlamentarne volitve in na devetih odstotkih volišč za volitve v beograjsko skupščino zabeležili nepravilnosti, ki so neposredno ogrozile volilni izid na teh voliščih. Pristojne institucije, kot opozarja Crta, kršitev zakonodaje niso kaznovale, prav tako se nanje niso odzvale.

Aktivistično gibanje Kreni-Promeni, ki je osredotočeno na področje okoljske problematike, človekovih pravic, ekonomske pravičnosti in demokracije, je na omrežju X objavilo več videoposnetkov, ki prikazujejo domnevne nepravilnosti v času volitev, na primer, ko se skupina moških iz črnega terenskega vozila približa starejšemu gospodu, ki naj bi prišel iz volišča, in mu v roko nekaj izroči.

Pred volišči so posneli tudi domnevne primere, ko so člani političnih strank imeli sezname volivcev in liste z evidenco. 

Vodja skupine mednarodnih opazovalcev volitev Albert Johnson je v nedeljo popoldan zatrdil, da volitve potekajo brez težav. 

Po besedah predsednika volilne komisije Vladimirja Dimitrijevića je volitve spremljalo rekordno število opazovalcev. Skupno naj bi bilo 5587 domačih in tujih opazovalcev. Volitve so bile tudi pod drobnogledom Evropskega parlamenta. Delegacijo, ki jo sestavljajo evropski poslanci, je vodil slovenski evroposlanec Klemen Grošelj. Ta je kot sporno izpostavil predvsem vpletenost srbskega predsednika Aleksandra Vučića v predvolilno kampanjo in njegovo veliko medijsko prevlado.

Grošelj: V desetih minutah programa je sedem minut Vučića

Grošelj je kot zelo problematično označil vseprisotnost Vučića v medijih. Kot sporno je tako kot drugi tuji opazovalci izpostavil vlogo srbskega predsednika, ki je bil kljub temu, da ni več predsednik stranke in da niso potekale predsedniške volitve, glavni obraz kampanje svoje stranke, zaradi česar je SNS imela prednost.

"Vučić je predsednik in je prisoten povsod, čeprav ni bil kandidat na parlamentarnih volitvah. Ko je na primer obiskal neko luteransko cerkev, je srbska javna radiotelevizija RTS prekinila svoj program, da so ga lahko v živo prenašali na televiziji. Neskladje v medijski prisotnosti je enormno. V desetih minutah programa je sedem minut Vučića," je dejal Grošelj.

Na vseprisotnost in pristransko obravnavanje Vučića v medijih so opozorili tudi drugi tuji opazovalci. "To resno spodkopava poštene pogoje v volilni tekmi, ker bi moral biti predsednik nevtralna oseba, ki izraža narodno enotnost," so sporočili na današnji novinarski konferenci po poročanju portala srbske televizije N1. Grošelj je še dejal, da je bila raven politične debate nizka, opazovalci pa so opozorili tudi na zaskrbljujoč pritisk na volivce in osebne diskreditacije nasprotnikov ter izrazili zaskrbljenost zaradi napadov in jezika, ki se uporablja proti novinarjem in članom civilne družbe.

Predstavniki misije Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) pri Parlamentarni skupščini Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi so med drugim opozorili, da so opazili skupinsko glasovanje in kršitev tajnosti glasovanja. "Videli smo resne nepravilnosti, kot sta kupovanje glasov in vlaganje glasovnic v volilne skrinjice," so sporočili.

Slovenski evroposlanec j izpostavil, da pri tem gre za hudo kršitev volilnega reda, ob čemer pa pristojne institucije ne ukrepajo. Poudaril je tudi, da ni pomembno samo, kaj se dogaja na volilni dan, ampak celotno ozračje pritiskov in izsiljevanj državljanov. "Veliko ljudi v javnem sektorju ima pogodbo za določen čas, tako da je pomemben instrument vplivanja nanje tudi to, skupaj z medijskim vplivom pa dobite takšno sliko, kakršno imate v Srbiji," je pojasnil.

Tuji opazovalci so bili kritični tudi do predvolilne kampanje, v kateri je bilo po njihovih ocenah veliko ostre retorike in zlorabe javnih sredstev. Organi za nadzor medijev so bili v predvolilnem obdobju neučinkoviti, kampanja pa je bila zelo polarizirana z visoko stopnjo negativnosti in širjenja strahu, so še sporočili.

Opozorili so, da so nepravični pogoji in domnevno manipuliranje z glasovi zelo resni problemi, ki jih morajo obravnavati srbske institucije. Ocenili so še, da so bile volitve tehnično dobro organizirane, a so potekale v družbeno in politično razdeljeni družbi. Obenem so izrazili zaskrbljenost zaradi pogostih in predčasnih volitev, ki po njihovi oceni preprečujejo demokratične institucije, da bi pravilno delovale.

Grošelj je dejal, da so bile volitve v Srbiji legalne, ali so legitimne ali ne, pa da bodo odločili srbske volivke in volivci.

Na vprašanje, kakšna je vloga oz. vpliv skoraj skoraj 5600 opazovalcev, glede na to, da na volitvah v Srbiji vedno poročajo o številnih nepravilnostih, pa je dejal, kakšno bi bilo stanje brez opazovalcev. "Ali bi bilo boljše. Verjetno ne. Mi kot opazovalci ne moremo prisiliti nekoga, naj dela stvari drugače, kot jih dela. Lahko napišemo poročilo, ne moremo pa posegati v volilni proces," je še poudaril.