Tujina

Svetovalec Zelenskega: V vojni je umrlo do 13 tisoč ukrajinskih vojakov

Kijev, 02. 12. 2022 06.59 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
N.L., STA
Komentarji
0

Od začetka vojne v Ukrajini je v spopadih umrlo do 13 tisoč ukrajinskih vojakov, je sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. Obe državi sicer le redko navajata podatke o številu žrtev in tudi tokrat vojska podatkov še ni potrdila. Doslej se je v javnosti pojavilo že več različnih ocen o tem, koliko žrtev je vojna terjala na obeh straneh.

Točno število žrtev ni znano.
Točno število žrtev ni znano. FOTO: AP

Ukrajinski predsedniški svetovalec Mihajlo Podoljak je junija dejal, da je takrat vsak dan umrlo od 100 do 200 vojakov. 

Podoljak je na ukrajinski televiziji Channel 24 dejal, da ocene temeljijo na "uradnih ocenah iz generalštaba", a vojska podatkov ni potrdila. Dodal je, da bi bilo lahko tudi število smrtnih žrtev med civilisti "precejšnje". Po besedah Podoljaka, ki jih povzema BBC, ima Rusija še precej več žrtev, in sicer do 100 tisoč, dodatnih 100 do 150 tisoč ruskih vojakov pa naj bi bilo ranjenih, so pogrešani ali pa se ne morejo več vrniti na bojno linijo, je dejal. 

Zelenski naj bi sicer uradne podatke o številu žrtev javnosti razkril, "ko bo prišel pravi trenutek za to", je še sporočil Podoljak. 

"Ubitih 100 tisoč ruskih in 100 tisoč ukrajinskih vojakov"

Prejšnji mesec so oceno žrtev podali tudi Američani, ko je njihov najvišji general Mark Milley dejal, da je bilo od začetka vojne ubitih ali ranjenih približno 100 tisoč ruskih in 100 tisoč ukrajinskih vojakov. 

Podatek 100 tisoč vojaških žrtev na ukrajinski strani je v sredo v nagovoru posredovala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. A je kmalu za tem tiskovni predstavnik komisije sporočil, da je prišlo do napake in da se je podatek von der Leyenove nanašal na skupno število smrtnih žrtev in tudi ranjencev. 

Po ocenah BBC-ja je do sredine junija umrlo približno 3600 ukrajinskih civilistov, številka je sedaj verjetno precej višja. Po oceni britanskega medija je bilo od začetka vojne ubitih tudi več kot devet tisoč ruskih vojakov, vseh žrtev pa bi lahko bilo več kot 18 tisoč.

Zelenski: Ukrajina bo omejila delovanje verskih organizacij povezanih z Rusijo

Ukrajinski predsednik sporočil, da bo državaomejila delovanje verskih organizacij, ki so povezane z Rusijo, ter ob tem poudaril, da mora Ukrajina svojo neodvisnost braniti tudi na verskem področju. "Svet za nacionalno varnost in obrambo je vladi naročil, naj parlamentu predloži osnutek zakona o prepovedi dejavnosti verskih organizacij v Ukrajini, ki so povezane s centri vpliva v Rusiji," je v svojem nagovoru dejal Zelenski.

Samostan v Ukrajini
Samostan v Ukrajini FOTO: AP

Hkrati je opozoril, da morajo vsi organi, pristojni za zagotavljanje nacionalne varnosti, okrepiti prizadevanja za odkrivanje in preprečevanje ruskih subverzivnih dejavnosti v verskem okolju Ukrajine, piše na uradni spletni strani ukrajinskega predsednika. "Ukrajina mora braniti svojo neodvisnost tudi na verskem področju. Nikomur ne bomo dovolili, da bi v ukrajinski duši ustvaril imperij," je dodal.

Ukrajinska obveščevalna služba SBU je nato sporočila, da je v okviru ukrepov Kijeva proti sabotažnim dejavnostim ruskih tajnih služb preiskala več kot pol ducata samostanov in cerkva Ukrajinske pravoslavne cerkve Moskovskega patriarhata. Preiskave so ob pomoči policije in nacionalne garde izvedli v zahodnih ukrajinskih regijah Žitomir, Rivne in Zakarpatje. SBU je sicer že pretekli teden izvedla več racij v samostanih, med drugim v zgodovinskem pravoslavnem samostanu Kijevsko-Pečerska lavra, zaradi suma, da v njem delujejo ruski agenti.

Že leta 2018 sta se dve ukrajinski pravoslavni cerkvi odcepili od Moskve ter se združili v Ukrajinsko pravoslavno cerkev. Maja letos je ukrajinska cerkev pretrgala vezi z Rusko pravoslavno cerkvijo ter razglasila popolno samostojnost in neodvisnost od Moskve, saj se ne strinja s stališčem moskovskega patriarha Kirila glede vojne v Ukrajini.

Patriarh Kiril podpira ruskega predsednika Vladimirja Putina in je med drugim oktobra izjavil, da je njegovo vladavino določil Bog. Večkrat je tudi zagreto zagovarjal rusko invazijo na Ukrajino.

Scholz v telefonskem pogovoru Putina pozval k umiku iz Ukrajine

Nemški kancler Olaf Scholz je ruskega predsednika Vladimirja Putina v telefonskem pogovoru glede na navedbe Berlina pozval k iskanju diplomatskih rešitev za končanje vojne v Ukrajini, vključno z umikom vojske.  Putin je medtem v pogovoru Ukrajini očital nepripravljenost na pogajanja, za kar naj bi bile krive dobave orožja z Zahoda.

"Kancler je pozval ruskega predsednika, naj čim prej pride do diplomatske rešitve, vključno z umikom ruskih enot," je po pogovoru sporočil tiskovni predstavnik Scholza Steffen Hebestreit. V pogovoru je Scholz zlasti obsodil ruske zračne napade na civilno infrastrukturo in izpostavil odločenost Nemčije v podpori Ukrajini pri zagotavljanju zmogljivosti za obrambo pred rusko agresijo.

Voditelja sta razpravljala tudi o vprašanju globalne prehranske varnosti, ki je zaradi vojne pod pritiskom, je še sporočil Hebestreit in dodal, da sta se Scholz in Putin strinjala, da "ostaneta v stiku".

Putin je bil medtem v pogovoru glede na navedbe Kremlja kritičen do zahodnih držav, vključno z Nemčijo, ki da so destruktivne, ker Ukrajini pošiljajo orožje in urijo ukrajinske vojake. Prepričan je, da ima tovrstna podpora Zahoda za posledico nepripravljenost Ukrajine na pogajanja z Rusijo.

Scholza je Putin tudi pozval, naj ponovno preuči politiko Nemčije do Ukrajine, obenem pa je branil obsežno raketiranje Ukrajine kot odziv na "provokacije Kijeva". Zavzel se je še za to, da se v mednarodno preiskavo eksplozij na plinovodih Severni tok 1 in 2 vključi tudi Rusijo.

Scholz in Putin sicer pogovore prek telefona ohranjata od začetka vojne. Njun zadnji pogovor je bil septembra, ko je Scholz Putina pozval k diplomatski rešitvi, ki bi temeljila na prekinitvi ognja.

EU za omejitev cene za rusko nafto pri 57 evrih za sod

EU bo zgornjo mejo za ceno ruske nafte postavila pri 57 evrih za 159-litrski sod in s tem podprla dogovor v okviru skupine G7, v kateri sodeluje. Od prihodnjega tedna bo namreč prepovedan uvoz večine ruske surove nafte v EU, izjema bo veljala za nafto, dobavljeno po naftovodih.

Ceni je sprva nasprotovala Poljska, ki je želela, da bi bila ta nižja. A je v pogajanjih popustila in ukrep uradno podpira. Ta bo uradno objavljen ta konec tedna, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ruska fosilna goriva
Ruska fosilna goriva FOTO: Shutterstock

Države EU so se o svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz in transfer surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v EU, dogovorile junija. Šestmesečno prehodno obdobje se bo izteklo v ponedeljek. Za naftne derivate bo embargo začel veljati čez dva meseca.

Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, bo še naprej veljala začasna izjema. Tako bodo lahko države EU članice, ki so zaradi svoje geografske lege odvisne od ruske nafte, kot sta Madžarska in Slovaška, to še naprej dobavljale po naftovodih. A surove nafte ali naftnih derivatov ne bodo smele izvažati v druge članice ali tretje države.

Junijski paket sankcij proti Rusiji, ki vključuje embargo na nafto, je bil šesti od začetka ruske agresije na Ukrajino konec februarja. Nato je EU sprejela še dva. Kot so danes po dogovoru o cenovni kapice za rusko nafto povedali predstavniki Poljske, si z Baltskimi državami prizadevajo, da bo naslednji paket sankcij za Rusijo še bolj boleč in drag.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1