Nekdanji vodja razvoja dizelskih motorjev je bil obsojen na štiri leta in pol zapora, nekdanji vodja oddelka za pogonsko elektroniko pa na dve leti in sedem mesecev.
Nekdanji vodja razvoja v koncernu je prejel leto in tri mesece pogojne zaporne kazni, nekdanji oddelčni vodja pa pogojno kazen v višini enega leta in desetih mesecev. Sodba še ni pravnomočna.
Sojenje četverici se je začelo septembra 2021. Še brez epiloga medtem med drugim ostaja postopek proti nekdanjemu prvemu možu Volkswagna Martinu Winterkornu, ki mu sodijo ločeno. Sojenje se je začelo septembra lani.
Afera dieselgate je izbruhnila leta 2015, ko je ameriška okoljska agencija EPA javnosti razkrila Volkswagnovo goljufanje na testih izpušnih plinov. Avtomobilski proizvajalec je motorje približno 11 milijonov dizelskih avtomobilov, prodanih po vsem svetu, opremil s programsko opremo, ki je zaznala fazo testiranja in v tem primeru znižala škodljive izpuste motorja.
Kmalu se je izkazalo, da gre za eno največjih afer v avtomobilski industriji vseh časov. Na Volkswagen so se zgrnile številne tožbe, ki so skupaj z globami, ki jih je moral plačati, po navedbah družbe dosegle skupno več kot 30 milijard evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.