Z veljavnimi dokumenti in s komercialnimi letali iz Afganistana tudi po 31. avgustu?

Da bodo Afganistancem z veljavnimi dokumenti dovolili odhod tudi po roku za umik ameriških enot, so že pred tem sporočile nemške oblasti. Potovali naj bi lahko s komercialnimi leti, je dejal nemški odposlanec za Afganistan Markus Potzel. Ta se je v Katarju srečal z namestnikom glavnega pogajalca talibanov Mohamedom Abasom Stanikcajem in njegovo ekipo. Dobil je zagotovilo, da bodo Afganistanci z veljavnimi dokumenti tudi po 31. avgustu lahko potovali s komercialnimi leti. 

Pogovore je potrdil tudi tiskovni predstavnik talibanov Suhail Šahin, ki je zapisal, da sta delegaciji razpravljali o političnih vprašanjih in razmerah na letališču v Kabulu. Pri tem je ponovil stališče talibanov, da bi se morali tuji vojaki iz države umakniti do roka, kar da naj bi utrlo pot za obnovitev civilnih letov. Tisti z veljavnimi dokumenti pa bodo tudi po 31. avgustu potovali s komercialnimi leti, je zagotovil.

Da si bodo tudi po tem datumu še naprej prizadevali za pomoč vsem tistim, ki bodo želeli zapustiti Afganistan, je zatrdil tudi Blinken, ki je ob tem spomnil na zavezo talibanov, da bodo Američanom in ogroženim Afganistancem odhod iz države dovolili tudi po 31. avgustu.

Talibani so sicer v torek sporočili, da afganistanskim državljanom ne bodo več omogočali dostopa do letališča v Kabulu, od koder bi odšli iz države, ter da evakuacije iz Afganistana po izteku roka, ki je 31. avgusta, ne bodo več dovoljene.

Države hitijo z evakuacijami iz Afganistana pred dokončnim umikom ZDA

Države zato skušajo izkoristiti še zadnje dneve za evakuacijo čim več ljudi iz Kabula, preden se bodo iz države umaknili še zadnji ameriški vojaki. Nemčija je danes napovedala, da bo predvidoma ta konec tedna končala evakuacijske lete. V torek je Nemčija organizirala pet poletov iz Kabula s skupno 983 ljudmi na krovu, doslej so skupno iz države umaknili 4654 ljudi. Obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer je sicer zagotovila, da bo nemška vojska iz države evakuirala ljudi tako dolgo, kot bo to mogoče.

Rusija je medtem v Afganistan poslala štiri vojaška transportna letala, s katerimi želijo rešiti več kot 500 ljudi iz različnih držav, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Poleg Rusov bodo na krovu predvidoma še državljani Belorusije, Ukrajine, Tadžikistana, Uzbekistana in Kirgizistana.

Svojega veleposlaništva v Kabulu Rusija za zdaj ne bo izpraznila, je sporočilo zunanje ministrstvo. Moskva je že dlje časa v stiku s talibani, ki so v Rusiji sicer označeni kot teroristična organizacija.

Pred letališčem v Kabulu medtem še naprej vztraja množica ljudi, ki upa, da jim bo uspel pobeg pred talibani. Na posnetkih je med drugim videti Afganistance, ki v jarku ob letališču čakajo na svojo priložnost, nekateri so do pasu v vodi. Zaradi kaotičnih razmer je več držav začelo osebe, ki jih nameravajo evakuirati, pobirati na drugih lokacijah in jih nato prepeljejo na letališče. 

Biden: Prej ko zaključimo, bolje bo

Kljub opozorilom, da vseh tujih državljanov ter Afganistancev, ki so sodelovali s tujimi silami, do 31. avgusta ne bo mogoče evakuirati iz Kabula, ameriški predsednik Joe Biden vztraja pri zastavljenem roku. Na temo kaosa v državi, ki je sredi avgusta ponovno padla v roke talibanov, je včeraj razpravljala tudi skupina G7. Voditelji so Bidna prepričevali k podaljšanju roka za evakuacije v september, a so bilu pri tem neuspešni. Tako Velika Britanija, Francija in Nemčija so že napovedale, da evakuacije ne bodo končane do 31. avgusta. 

"Prej ko zaključimo, bolje bo," vztraja Biden in  zatrjuje, da evakuacije potekajo kot načrtovano ter bodo zaključene do roka. Ameriški mediji medtem poročajo, da naj bi se del ameriških sil že umaknili iz Afganistana, čeprav evakuacije še niso zaključene. 

Da se morajo evakuacije čimprej zaključiti tudi zaradi vse večje grožnje Islamske države v Afganistanu, natančneje njene lokalne veje Isis-K, še trdi Biden – dlje ko ZDA ostajajo v državi, večje je tveganje za napad, dodaja. Pri tem priznava, da so ene največjih evakuacij v zgodovini odvisne predvsem od sodelovanja talibanov. 

Ti sicer zavračajo možnost, da bi tuje sile v Afganistanu ostajale še v septembru, in svarijo pred posledicami. V torek je tiskovni predstavnik Zabihulah Mudžahid napovedal, da bodo Afganistancem preprečili dostop do letališča – ali naj bi to veljalo tudi za prebivalce, ki imajo urejeno vso dokumentacijo za potovanje iz države, ni jasno. Je pa Mujahid dodal, da morajo zaposlene ženske v Afganistanu 'ostati doma, dokler ne vzpostavijo sistemov za njihovo varnost'. "Naše varnostne službe niso usposobljene za ravnanje z ženskami – kako govoriti z njimi. Dokler nimamo vzpostavljene varnosti ... prosimo ženske, naj ostanejo doma," njegove besede navaja BBC. 

Ameriški general Hank Taylor je  sporočil, da na letališču v Kabulu na odhod iz države čaka skupno več kot 10.000 ljudi. Doslej so jih ZDA in zahodne države evakuirale okoli 88.000.  Na letališču v Kabulu je še vedno približno 5400 pripadnikov ameriške vojske, pa je dejal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby. 

Turški vojaki ne bodo varovali letališča v Kabulu

Je pa Ankara opustila načrte o pomoči pri varovanju letališča v Kabulu po umiku ameriških enot in tako je Turčija začela umikati svoje vojake iz Afganistana. V okviru zveze Nato je imela tam nameščenih več kot 500 vojakov. S talibani in Washingtonom so potekala pogajanja o tem, da bi turški vojaki po umiku ameriških sil prevzeli pomembno vlogo pri varovanju letališča, vendar pa so po bliskovitem talibanskem prevzemu oblasti ti načrti ostali nedorečeni.

"Turške oborožene sile se vračajo v domovino s ponosom, da so uspešno izpolnile naloge, ki so jim bile zaupane," so sporočili s turškega obrambnega ministrstva. Predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je ob napovedi umika turških vojakov poudaril potrebo po zagotovitvi stabilnosti v tej državi. "V skladu s tem ciljem bo Turčija nadaljevala tesen dialog z vsemi stranmi v Afganistanu," je dodal.

Merklova: Talibani so zdaj realnost Afganistana

Kanclerka Angela Merkel pa se je v nemškem parlamentu zavzela za pogajanja s talibani. "Naš cilj mora biti ohraniti kar se da veliko sprememb, ki smo jih v zadnjih 20 letih dosegli v Afganistanu," je dejala. O tem je treba po njenem prepričanju govoriti tudi s talibani. "A ne sme in ne more biti brezpogojnih dogovorov," je poudarila.

Priznala je, da so talibani zdaj realnost Afganistana, s čimer se morajo soočiti. Ob tem je bila optimistična, da še ni vse izgubljeno. "Četudi v teh hudih časih to ni vidno, ostajam prepričana, da se nobena sila ali ideologija ne more upreti želji po pravičnosti in miru," je dodala.

Odgovornost za hitro napredovanje talibanov je pripisala političnemu vodstvu in varnostnim silam v Afganistanu. Čeprav je bilo pričakovano, da se bodo po umiku tujih sil okrepili spopadi med talibani in afganistanskimi silami, v mednarodni skupnosti niso pričakovali, da bodo popustili tako hitro, je pojasnila.

Glede napredka v Afganistanu je ocenila, da so dosegli veliko stvari, saj so med drugim izboljšali oskrbo z elektriko in pitno vodo, znižali so tudi stopnjo umrljivosti otrok.

Kitajska in Rusija se zavzemata za usklajen pristop

Kitajski predsednik Ši Džinping in njegov ruski kolega Vladimir Putin pa sta se telefonskem pogovoru dogovorila o  krepitvi usklajevanja glede Afganistana. Pripravljena sta okrepiti prizadevanja za boj proti grožnjam terorizma in trgovine z mamili iz Afganistana, so po pogovorih sporočili iz Kremlja. "Pomembno je hitro obnoviti mir v tej državi in preprečiti širjenje nestabilnosti v sosednje regije," so prepričani v Moskvi.

V to želita "čim bolj vključiti" Šanghajsko organizacijo za sodelovanje (SCO). Ta združuje Rusijo, Kitajsko, Indijo, Pakistan in države srednje Azije, ki mejijo na Afganistan. SCO naj bi se naslednji mesec sestal na vrhu v Tadžikstanu.

Ši je po pogovorih opozoril, da bi se morale afganistanske oblasti distancirati od vseh terorističnih skupin in vzpostaviti odprto politično strukturo. Meni, da je treba vse strani v Afganistanu spodbuditi k izgradnji odprte politične strukture, izvajanju zmerne notranje in zunanje politike ter distanciranju od vseh terorističnih skupin. Poudaril je tudi, da bo Kitajska spoštovala suverenost Afganistana ter njegovo neodvisnost in ozemeljsko celovitost, pri čemer bo upoštevala načelo nevmešavanja v notranje zadeve in bo igrala konstruktivno vlogo pri iskanju politične rešitve afganistanskega vprašanja.

Rusijo, ki je do talibanov zavzela precej spravljiv odnos in poziva k "nacionalnemu dialogu" v Afganistanu, tako kot Kitajsko skrbi varnost nekdanjih sovjetskih republik v srednji Aziji. Moskva se boji zlasti priliva beguncev, ki bi lahko destabilizirali regijo, prihoda džihadistov ter ponovnega trgovanja z opijem in heroinom.

O razmerah s predstavnikom UNHCR tudi Hojs

O razmerah v Afganistanu se je s predstavnikom Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) za srednjo Evropo, Rolandom Sebastianom Schillingom, pogovarjal tudi notranji minister Aleš Hojs, ki je v pogovoru izpostavil tematiko celovitega upravljanja migracij s ciljem odpravljanja temeljnih vzrokov migracij in prisilnega razseljevanja ter prizadevanja v boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi.

"Slovensko predsedstvo Svetu EU se zaveda migracijskih razmer v EU in svetu, prav tako spremljamo razmere v Afganistanu, vključno z morebitnimi migracijskimi in varnostnimi grožnjami, in pripravljamo nadaljnje korake," so ministrove besede povzeli na ministrstvu.