Zemljevid prikazuje, kako hitro so napredovali talibani

Razmere v Afganistanu se iz ure v uro zaostrujejo. V roke talibanov je le nekaj ur po Heratu, kjer so delovali tudi naši vojaki, padlo še drugo največje mesto v državi, Kandahar, ki ima okoli 650 tisoč prebivalcev.

"Med sinočnjim osvajalskim pohodom smo urad guvernerja, sedež policije in številne druge ustanove očistili sovražnikov in so zdaj pod nadzorom mudžahedinov. Zasegli smo na stotine kosov orožja, vozila in strelivo," je v petek sporočila talibanska stran. Da navedbe držijo, je za CNN potrdil poslanec afganistanskega parlamenta Gul Ahmad Kamin, ki je podobno kot številni drugi uspel zbežati na vojaško letališče, kjer je čakal na evakuacijo iz države. "Številni vojaki so se predali, ostali so zbežali," je povedal. Padel je tudi Laškar Gah na jugu države, kjer živi okoli 200 tisoč ljudi. 

Zavzetje Kandaharja pomeni pomembno vojaško, pa tudi simbolično zmago za talibane, ki so uspeli v dobrem tednu zasesti glavna mesta 18 od 34 afganistanskih provinc, zadnje tri danes. Kabul je zdaj popolnoma odrezan od drugih delov države, od njega pa jih loči manj kot 100 kilometrov. Padec prestolnice je tako le še vprašanje tednov. "Padec Kandaharja bi dokončno prevesil razmerje sil. Ljudje tu v Kabulu čutijo, da bi to pomenilo smrtni udarec za afganistansko vojsko in za afganistansko vlado," je le nekaj ur, preden je zaokrožila novica, iz Kabula poročala dopisnica CNN Clarissa Ward. 

Države poskušajo na varno spraviti afganistanske sodelavce, a časa je vse manj

ZDA in zaveznice poskušajo v zadnjem trenutku pred gotovim maščevanjem talibanov na varno spraviti prevajalce in druge domače sodelavce ter njihove družine, Washington bo po poročanju Reutersa v državo začasno poslal 3000 vojakov, ki bodo pomagali pri evakuaciji zaposlenih na veleposlaništvu v Kabulu. Polete nameravajo organizirati tudi za evakuacijo afganistanskih sodelavcev. Za podobno potezo se je odločil uradni London, pri evakuaciji Britancev in njihovih afganistanskih sodelavcev bo pomagalo 600 vojakov. 

Pozabiti moramo na birokracijo in čim prej spraviti ljudi, ki so v Afganistanu delali za našo vojsko, iz države, je pozval nemški notranji minister Horst Seehofer. "Lahko uredimo čarterske prevoze, lahko jim izdamo vizume po prihodu v Nemčijo, podpiram vse ukrepe, ki bodo zagotovili, da našim lokalnim sodelavcem in njihovim družinam omogočimo hiter umik iz države," je dejal v izjavi za javnost. "Nimamo časa za birokracijo, ukrepati moramo zdaj," je poudaril. 

Tudi Italijani nameravajo vzpostaviti zračni most, da bi rešili več deset sodelavcev z družinami, a časa, da bi operacijo orel, kot so jo poimenovali, uspešno izvedli, je vse manj. V Afganistanu so tudi sodelavci slovenske vojske, kaj bo z njimi še ni znano, če ostanejo v državi, pa jih pod talibani čaka gotova smrt. Na ministrstvu za obrambo so danes za STA zagotovili, da ostajajo v rednem stiku s tistimi afganistanskimi sodelavci Slovenske vojske, ki so zaprosili za pomoč. Še vedno preučujejo konkretne možnosti Slovenije za nudenje pomoči oziroma mednarodne zaščite posameznikom. 

Wardova poroča, da dobiva številna sporočila od Afganistancev, ki so delali za Američane. Obupani jo prosijo za pomoč, eden pa je celo zagrozil, da se bo zažgal pred ameriško ambasado, če mu ne zagotovijo dokumentov. 

Tako Danska kot Norveška sta sporočili, da zaradi vse slabših varnostnih razmer začasno celo zapirata svoji veleposlaništvi v Kabulu. Od tam bosta prav tako poleg svojega diplomatskega osebja umaknili tudi afganistanske državljane, ki so zaposleni pri njih, sta sporočili zunanji ministrstvi obeh držav.

Finska medtem svoje veleposlaništvo ohranja odprto, se je pa odločila sprejeti do 130 afganistanskih državljanov, ki so delali bodisi v službi Finske, EU ali Nata, ter njihove družine, poroča STA. 

Znova obujeni boleči spomini na Sajgon

Medtem pa umik ameriške vojske in hitro napredovanje talibanov na predvečer 20. obletnice napadov na New York in Washington v ZDA vse bolj razumejo kot vojaški in politični poraz. Upokojeni general Wesley Clark, nekdanji poveljnik Natovih sil, je "boleč in tragičen" razvoj dogodkov pripisal "dvajsetim letom ameriške slabe presoje, zgrešenih prioritet in neuspešne politike", administracija predsednika Bidna pa se je po njegovem znašla na koncu poti, ko je postalo jasno, da v Afganistanu ne morejo uspeti. 

Precej bolj oster je bil vodja senatne manjšine Mitch McConnell, ki je ocenil, da ZDA čaka "masivna, predvidljiva in prepričljiva katastrofa". S temi besedami je pospremil novico o po njegovem prenagljeni evakuaciji veleposlaništva v Kabulu, ki jo razume kot pripravo na padec afganistanske prestolnice. "Predsednik Biden je ugotovil, da lahko vojno najhitreje končaš tako, da jo izgubiš," je bil sarkastičen in predsednika pozval, naj afganistanskim silam raje zagotovi več podpore. 

In še: "Odločitve predsednika Bidna nas vodijo proti še slabšemu nadaljevanju ponižujočega padca Sajgona leta 1975." Primerjave z bolečim porazom pred skoraj petimi desetletji dodajajo sol na odprte ameriške rane, medtem ko se po družbenih omrežjih širi ikonična fotografija helikopterske evakuacije s strehe veleposlaništva v Sajgonu. Vse bolj se zdi, da so bile junijske besede Bidna: "Ne bomo se znašli v okoliščinah, ko bi videli, kako ljudi evakuirajo s strehe ameriškega veleposlaništva v Afganistanu," izrečene prenagljeno. 

Biden je v torek sicer dejal, da odločitve o umiku ne obžaluje. Washington je za najdaljšo ameriško vojno porabil dva bilijona dolarjev, umrlo je več kot 2.300 pripadnikov vojske ter med 35 in 40 tisoč afganistanskih civilistov.